Razširjenost sive ekonomije

Siva ekonomija, kamor sodi tudi delo in zaposlovanje na črno, je pojav, ki ga srečujemo v vseh državah, v vseh gospodarstvih in v vseh političnih sistemih, v različnem obsegu tako v demokracijah kot v državah v razvoju. Negativno vpliva tako na delodajalce kot na delojemalce pa tudi na državo, socialno zavarovanje in osebno premoženje.

Kaj je delo na črno?

Delo in zaposlovanje na črno je oblika dela, pri kateri za opravljeno delo v državno blagajno ne prispevamo nobenega davka ali prispevka, saj o njem ne obstaja noben dokument. Po navadi gre za ustni dogovor, plačilo zanj pa delavec prejme v gotovini, pogovorno rečeno »na roke«. Čeprav je delo na črno z zakonom prepovedano, gre za precej pogost pojav.

Preprečevanje dela na črno

V okviru Programa odkrivanja in preprečevanja dela in zaposlovanja na črno, ki ga je Vlada Republike Slovenije sprejela v letu 1997, so bile sprejete ustrezne zakonske podlage in opredeljene številne druge dejavnosti, ki jih izvaja in vodi ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti kot resorno ministrstvo na tem področju. Eden izmed prioritetnih vladnih ukrepov v projektu Obvladovanje sive ekonomije v Republiki Sloveniji je bil vzpostavljen leta 2014 s sprejetjem Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno.

Kdo nadzoruje delo na črno?

Za nadzor na področju preprečevanja dela in zaposlovanja na črno so odgovorni različni organi, predvsem pa Finančna uprava Republike Slovenije, Tržni inšpektorat, Inšpektorat za infrastrukturo in Inšpektorat za delo. Problematika in aktivnosti na področju odkrivanja in preprečevanja dela in zaposlovanja na črno vsako leto predstavi vladna komisija za odkrivanje in preprečevanje dela in zaposlovanja na črno.

Posledice dela na črno

Delo in zaposlovanje na črno pomeni manj delovnih mest in zaposlitev, manj možnosti za podjetnike, delo brez socialne varnosti, slabitev pokojninske in zdravstvene blagajne, posredno utajevanje davkov in prispevkov ter neupravičen dostop do otroških dodatkov, štipendij in drugih socialnih transferjev.

Kdaj gre za delo na črno?

Za delo na črno gre, ko domača ali tuja pravna oseba opravlja dejavnost, ki ni določena v ustanovitvenem aktu, ali če nima z zakonom predpisanih listin o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti; samozaposlena oseba opravlja dejavnost, ki ni vpisana v register ali pa opravlja dejavnost kljub prepovedi; tuj pravni subjekt opravlja dejavnost v Sloveniji brez registrirane podružnice ali predpisanega dovoljenja; posameznik opravlja dejavnost ali delo in ni vpisan ali nima priglašenega dela, kakor to določa Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno ali drugi zakoni.

Dejavnosti in dela, ki niso delo na črno

Poznamo več različnih oblik dela, ki niso delo na črno, čeprav zanje ne obstajajo klasične oblike pogodb. Med njimi so najpogostejše oblike sosedska in sorodstvena pomoč, osebno dopolnilno delo, nujno delo ter različne oblike humanitarnega, prostovoljnega in dobrodelnega dela.

Sosedska pomoč

Pri sosedski pomoči gre za opravljanje dela med sosedi, kadar med njimi obstaja določena bližina v smislu prebivanja. Med njimi ne sme biti sklenjena pogodba, delo pa mora biti opravljeno brez plačila, natančnejši pogoji pa so določeni v zakonu. Sosed kot fizična oseba lahko sosedu kot fizični osebi brezplačno pomaga pri vseh opravilih; to pomeni, da delo ne sme biti vezano na dejavnost, ki jo ima sosed registrirano kot pridobitno dejavnost. Tudi kakršnakoli druga brezplačna pomoč med sosedoma ni delo na črno. Zakon torej dovoljuje medsosedsko pomoč, a samo če se ta opravlja brez plačila ali druge materialne koristi. Če ima sosed na primer registrirano slikopleskarsko dejavnost, mu v okviru sosedske pomoči ne smem pomagati opravljati pleskarskih del, lahko pa mu pomagam pri drugem delu, ki ni vezano na njegovo dejavnost. Dva soseda, od katerih nobeden ni podjetnik, pa si lahko neovirano priskočita na pomoč ob sezonskih ali kakršnihkoli drugih opravilih.

Sorodstvena pomoč

Sorodstvena pomoč je vsako delo, ki se brezplačno opravlja med sorodstvom, torej poleg dela v lastni režiji tudi druga dela in storitve. V okviru sorodstvene pomoči lahko posameznik opravlja delo ali storitev za zakonca ali osebo, s katero živi v zunajzakonski skupnosti, partnerja v registrirani istospolni skupnosti ali za osebe, s katerimi je v sorodstvu v ravni vrsti ali stranski vrsti do vštetega tretjega kolena ter v sorodstvu po svaštvu do vštetega drugega kolena. Povedano preprosto, za kar najširšo »žlahto«.

Osebno dopolnilno delo

Pri osebnem dopolnilnem delu mora posameznik priglašena dela v okviru osebnega dopolnilnega dela opravljati sam. Pred pričetkom opravljanja del mora ta priglasiti na Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (Ajpes). Pogoj za opravljanje osebnega dopolnilnega dela je vnaprej pridobljena vrednotnica, s plačilom katere naročnik in izvajalec poskrbita za zakonito naročilo in izvedbo dela, izvajalec ima s tem tudi večjo socialno varnost. Vplačana vrednotnica namreč prinaša pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter pravice iz zdravstvenega zavarovanja. Osebno dopolnilno delo se lahko izvaja za znanega naročnika (dela iz skupine A) ali za neznane naročnike (dela iz skupine B). V prvem primeru naročnik za vsakega izvajalca kupi eno vrednotnico v koledarskem mesecu, ne glede na višino plačila, število ur zanj opravljenega dela in število zanj opravljenih storitev. V drugem primeru pa mora vrednotnico za posamezni koledarski mesec kupiti izvajalec osebnega dopolnilnega dela sam.

Stroški in prispevki pri osebnem dopolnilnem delu

Po opravljeni storitvi mora izvajalec naročniku izdati račun. Izvajalec osebnega dopolnilnega dela (ODD) mora Finančni upravi polletno poročati o prihodkih iz naslova ODD ter mesečno napovedati prejete dohodke iz ODD za odmero akontacije dohodnine. Na podlagi Odredbe o višini prispevkov za osebno dopolnilno delo znaša od 1. aprila 2024 višina vrednotnice za osebno dopolnilno delo 12,93 evra, pri čemer višina prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje na posamezno vrednotnico znaša 10,06 evra, za zdravstveno zavarovanje pa 2,87 evra, skupaj torej 12,93 evra.

Dela iz skupine A

Del iz skupine A ne smemo opravljati za domače in tuje pravne osebe ali samozaposlene osebe. Gre za storitve pomoči v gospodinjstvu, njim podobna dela ali druga manjša dela, ki jih opravljamo samostojno, med njimi predvsem za občasno pomoč v gospodinjstvu, pomoč pri čiščenju stanovanja ali stanovanjske stavbe, vzdrževanje pripadajočih zunanjih površin, občasno pomoč pri kmetijskih delih, varstvu otrok, pomoči starejšim, bolnim ali invalidom na domu, spremstvo oseb, ki potrebujejo nego, občasne inštrukcije kot pomoč pri izpolnjevanju šolskih ali študijskih obveznosti, prevajanje ali lektoriranje, izvajanje umetniških oziroma drugih kulturnih vsebin ob zasebnih dogodkih ter občasno pomoč pri oskrbi hišnih živali na domu lastnika.

Dela iz skupine B

Dela iz te skupine pa lahko opravljamo za domače in tuje pravne osebe ali samozaposlene osebe. V to skupino sodijo izdelovanje, prodaja in prikazovanje izdelovanja rokodelskih izdelkov v skladu z zakonom, ki ureja ohranjanje in razvoj rokodelstva in ki niso namenjeni zaužitju, izdelovanje, popravilo in prodaja izdelkov, ki niso namenjeni zaužitju in jih je možno izdelovati na domu pretežno ročno ali po pretežno tradicionalnih postopkih, nabiranje in prodaja gozdnih sadežev in zelišč v njihovi osnovni obliki ter mletje žita, žganje apna ali oglja na tradicionalen način in prodaja teh izdelkov.

Nujno delo

Nujno delo je dovoljeno in pri njem lahko sodelujejo posamezniki in pravne osebe, tako podjetja kot samozaposlene osebe. Gre večinoma za dela, ki so namenjena preprečevanju naravnih nesreč in drugih nesreč ali odstranjevanju posledic naravnih in drugih nesreč.

Humanitarno, karitativno, prostovoljno in dobrodelno delo

Tovrstno delo lahko opravljajo posamezniki in pravne osebe ter samozaposlene osebe skladno z drugimi predpisi, na primer zakonom o prostovoljstvu. Za humanitarno in karitativno delo ter delo za invalidske organizacije se šteje brezplačno opravljanje dela za organizacije, ki imajo status humanitarne, karitativne ali invalidske organizacije. Za humanitarno delo se šteje tudi brezplačno opravljanje dela za zagotovitev pripravljenosti, usposobljenosti in izvajanje nalog zaščite, reševanja in pomoči v nevladnih organizacijah, ki delujejo v javnem interesu na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Za dobrodelno delo pa se šteje brezplačno opravljanje dela, ki je namenjeno varovancem v vzgojnovarstvenih zavodih, predšolskim otrokom, učencem, dijakom in študentom v izobraževalnih zavodih, pacientom v bolnišnicah ter osebam v domovih za ostarele.

Kratkotrajno delo

Za kratkotrajno delo se šteje brezplačno opravljanje dela v mikrodružbi ali zavodu z najmanj enim in največ desetimi zaposlenimi ali pri samozaposleni osebi z največ desetimi zaposlenimi, kadar ga opravljajo zakonec ali zunajzakonski partner lastnika ali solastnika mikrodružbe, zavoda ali samozaposlene osebe ali enega od staršev lastnika ali solastnika teh oblik podjetij, oseba, s katero je lastnik ali solastnik v sorodu v ravni vrsti do prvega kolena, starši in otroci zakonca ali zunajzakonskega partnerja lastnika ali solastnika. Kratkotrajno delo se uporablja v primerih izredno povečanega obsega dela pri naštetih delodajalcih, vendar največ 40 ur mesečno. Osebo, ki bo opravljala kratkotrajno delo, je treba pred začetkom dela prijaviti pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje za primer poškodbe pri delu ali poklicne bolezni. Ta vrsta dela se ne šteje za delovno razmerje, kar pomeni, da lahko kratkotrajno delo opravljajo tudi tujci, če izpolnjujejo pogoje iz 17. člena Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno.

Zavarovanje oseb, ki delajo kratkotrajno

V skladu s predpisi o zdravstvenem zavarovanju je oseba, ki opravlja kratkotrajno delo, zavarovana za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni, mesečni prispevek znaša od 1. januarja 2022 5,46 evra.

Obveznosti delodajalca pri kratkotrajnem delu

Delodajalec vodi evidenco o opravljenem kratkotrajnem delu, ki vsebuje osebne podatke delavca, uro začetka in zaključka opravljanja kratkotrajnega dela, kot jo je potrdila oseba, ki opravlja kratkotrajno delo, po dnevih ter skupno število ur opravljenega kratkotrajnega dela na mesečni ravni. Evidenco o opravljenem kratkotrajnem delu oseba, ki to  delo opravlja, podpiše dnevno ob začetku in zaključku dela. Za izvajanje nadzora mora delodajalec hraniti evidenco še dve leti po prenehanju opravljanja kratkotrajnega dela osebe, ki je to delo opravljala. Kratkotrajno delo je treba glede zaposlovanja oseb, mlajših od 18 let, delovnega časa, nočnega dela, odmorov in počitkov opravljati v skladu s predpisi o delovnih razmerjih in predpisi o varnosti in zdravju pri delu.