Sindikalna tema
Varnost in zdravje pri delu sta človekova pravica. Čeprav sta tako varnost kot zdravje posameznice oz. posameznika odvisna od številnih dejavnikov, lahko za razliko od tistih podedovanih na mnoge v svojem okolju vplivamo. Na delovnem mestu, kjer po večini preživimo velik del svojega življenja, neenake razmere in položaji, v katerih delamo, vplivajo na to, kar nam lahko bolj ali manj škodi. Varnost in zdravje pri delu je torej poleg plačila za delo in drugih pravic iz delovnega razmerja ena bolj pomembnih sindikalnih tem. Pravice, ki so s tem v zvezi zapisane v zakonodaji, smo izborili sindikati.
Preventiva
Ukrepi za zagotavljanje varnega in zdravega dela niso sami sebi namen, ampak so namenjeni preventivi oz. temu, da delovna mesta (p)ostanejo čim bolj varna in zdravju čim manj škodljiva. Delodajalci morajo zagotavljati redne preglede delovnih mest in odpravljati morebitna tveganja.
Pravice in dolžnosti
Glavni del odgovornosti za varnost in zdravje na delovnem mestu nosijo delodajalci. Zagotoviti morajo, da je delo za delavke in delavce varno in ne škodi njihovemu zdravju, delavke in delavce morajo usposabljati in jim zagotavljati ustrezne informacije in navodila. Zagotoviti morajo tudi izdelavo ocene tveganja delovnih mest in na njihovi podlagi ustrezne ukrepe.
Delavke in delavci morajo za svoje zdravje in varnost skrbeti tako, da upoštevajo delodajalčeva navodila, ustrezno uporabljajo opremo in sodelujejo z osebami, ki so pristojne za to področje. Vsakršno škodo in nevaren pojav pa so dolžni prijaviti. Če bi delo ogrožalo njihovo varnost in zdravje, ga lahko odklonijo.
Zakonodajni okvir
Različni vidiki varnosti in zdravja pri delu so zapisani v več zakonskih in podzakonskih aktih – množici pravilnikov. Temeljni področni zakon pa je Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1). To področje obravnava tudi Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, ki v svojem 31. členu pravi, da ima vsak delavec »pravico do varnih in zdravih delovnih pogojev, ki spoštujejo njegovo dostojanstvo«, v drugi alineji pa dodaja, da ima vsak delavec pravico do omejenega delovnega časa, dnevnega in tedenskega počitka ter plačanega letnega dopusta.
Številna tveganja
Glede na naravo dela in delovno mesto smo lahko soočeni s številnimi dejavniki tveganja. Obremenitve so lahko:
- kemijske (nevarne snovi)
- biološke (mikroorganizmi: bakterije, virusi, glivice, paraziti, infektivni proteini)
- fizikalne (hrup, razsvetljava, mikroklima oz. toplotne razmere, vibracije …)
- fizične (delo s slikovnim zaslonom, premeščanje bremen …)
- psihosocialne (stresorji, nadlegovanje, mobing …)
Psihosocialna tveganja
Ob vse bolj izčrpavajočih delovnikih, negotovih oblikah zaposlovanja in novih tveganjih se povečujejo tudi psihosocialne obremenitve delavk in delavcev. Te poslabšujejo njihovo psihofizično stanje, povečujejo ranljivost za stres, izgorelost, absentizem in prezentizem, fluktuacijo … Opredeliti bi jih bilo treba tudi v ocenah tveganja in sprejeti ukrepe. Čudežnih ukrepov ni, najboljši so usmerjeni, celoviti in seveda preventivni. Delodajalci so k temu zavezani, saj morajo sprejeti akt proti trpinčenju, nadlegovanju in nasilju na delovnem mestu. Največ lahko naredijo z negovanjem dobrih odnosov v kolektivu.
Ranljive skupine
Pri zagotavljanju varnega in zdravega dela je treba biti še posebej pozoren na kategorije zaposlenih, ki so zaradi svojih značilnosti (npr. telesnih ovir, načinov življenja, življenjskih in osebnih okoliščin) potrebni posebnega ukrepanja. Mednje štejemo zlasti starejše in mlade delavke in delavce, invalide, migrante ter delavke in delavce v negotovih oblikah zaposlitve, pa tudi ženske – zlasti nosečnice, mlade in doječe matere ter ženske v menopavzi.
Ocena tveganja
Ocena tveganja je pisni dokument, kjer delodajalec sam ali s pomočjo varnostnega tima sistematično ovrednoti tveganja, katerim so zaposleni izpostavljeni ali bi lahko bili izpostavljeni v delovnem času. Ključni dokument k oceni tveganja je delodajalčeva pisna izjava o varnosti, v kateri se zavezuje k izvedbi ukrepov za preprečevanje nevarnosti. V izjavi o varnosti z oceno tveganja so zajete tudi obveznosti in odgovornosti »varnostnega tima« pri delodajalcu ter posebne zdravstvene zahteve, ki jih morajo izpolnjevati delavci pri svojem delu ali ravnanju z določenimi sredstvi za delo, na podlagi strokovnega mnenja izvajalca medicine dela. Ocena tveganja je trajnostni proces obvladovanja tveganj. To pomeni, da jo je potrebno stalno spremljati in posodabljati ‒ ob vsaki spremembi tehnoloških postopkov ali ob uvajanju novih tehnologij. To ni le obvezen dokument, ki ga nalaga delodajalcu zakonodaja, marveč tudi odlično izhodišče za nadaljnje aktivnosti, kot na primer vlaganje v izboljšavo delovnih pogojev, pripravo programov vzgoje in izobraževanja, pripravo programov in obsegov zdravniških pregledov, pripravo programov in izvedbo meritev ekoloških pogojev dela, nakup ustreznih osebnih varovalnih sredstev ipd. Če se postopek ocenjevanja tveganja izvede površno ali se sploh ne izvede, je malo verjetno, da bodo preventivni ukrepi opredeljeni, in še manj verjetno, da bodo korektno izvedeni. Nujna priloga ocene tveganja je tudi zapisnik o posvetovanju z delavci oziroma z delavskim zaupnikom za varnost in zdravje pri delu.
Pozor! Delodajalec mora delavcu na njegovo zahtevo omogočiti vpogled v veljavno izjavo o varnosti z oceno tveganja (18. člen, 2. odstavek ZVZD-1).
Obvezno usposabljanje
Kot določa ZVZD-1, mora delodajalec delavca za varno opravljanje dela ustrezno (in delavcu prilagojeno) usposobiti ob sklenitvi delovnega razmerja, pred razporeditvijo na drugo delovno mesto, pred uvajanjem nove tehnologije in novih sredstev za delo ter ob spremembi v delovnem procesu, ki lahko povzroči spremembo varnosti pri delu. To usposabljanje mora delodajalec zagotavljati v delovnem času ter za delavke in delavce brezplačno.
Osebna varovalna oprema
To je vsaka oprema, ki jo delavka oziroma delavec nosi, drži ali kako drugače uporablja pri svojem delu. Njen namen je zaščita zdravja in zagotavljanje varnosti delavke oz. delavce. Raba takšne opreme je skrajen ukrep, ki nastopi šele takrat, ko tveganj za varnost in zdravje ni mogoče odpraviti s tehničnimi ali organizacijskimi ukrepi. Izdelana mora biti skladno s standardi in prilagojena ergonomskim potrebam in zdravstvenemu stanju delavke oz. delavca, ta pa jo mora uporabljati skladno z njenim namenom in navodili delodajalca.
Delavski predstavniki
Delavke in delavci imajo pravico izvoliti svoje predstavnike za varnost in zdravje pri delu. Če nimajo v svojem delovnem okolju svetov delavcev ali za njihovo ustanovitev ni zakonske podlage, lahko izvolijo delavskega zaupnika za varnost in zdravje pri delu in ta ima položaj in vlogo sveta delavcev. Pri ZSSS je vzpostavljena mreža delavskih zaupnikov za varnost in zdravje pri delu, ki nudi podporo ‒ več informacij najdete na spletni strani zssszaupnikvzd.si. Delavski predstavniki morajo biti proaktivni. Dejavno naj sodelujejo pri posvetovanjih in aktivnostih, dajejo naj predloge in pobude. Zlasti pomembna je njihova vloga v t. i. skupini za zdravje, ki naj bo oblikovana pri delodajalcu.
Promocija zdravja
To so sistematične ciljane aktivnosti in ukrepi, ki jih delodajalec izvaja zaradi ohranjanja in krepitve telesnega in duševnega zdravja delavcev, piše v ZVZD-1. V tem zakonu je zapisno tudi, da mora delodajalec načrtovati in izvajati promocijo zdravja na delovnem mestu, da to mora storiti v svoji listini »Izjava o varnosti« ter zanjo zagotoviti potrebna sredstva. Način izvajanja mora tudi spremljati; če vsega tega ne počne, pa je lahko kaznovan z globo. Pomen promocije zdravja je večplasten, predvsem pa se je treba zavedati, da je potrebno izbirali zdrave načine življenja in dela, če želimo (p)ostati zdravi in čili.
Pomen zdravega prehranjevanja med delom
Aktivna populacija sodi med zdravstveno ogrožene skupine prebivalstva, zato naj bo dodatna pozornost namenjena tudi ustrezni prehrani delavk in delavcev med opravljanjem dela. Slovenija ima izdelane smernice zdravega prehranjevanja v delovnih organizacijah, ki opozarjajo na pomen raznolike, uravnotežene, količinsko primerne in polnovredne hrane med delom. O pomenu zdrave prehrane je nujno najprej prepričati delodajalce. Tisti, ki ponujajo svojim zaposlenim topel obrok, pogosto na to pozabljajo in varčujejo na ta račun.
Prilagajanje delovnega okolja
Delovno mesto je treba vsem posameznicam in posameznikom prilagoditi tako, da bodo ostali zdravi, zadovoljni in produktivni. Pri tem je treba upoštevati načela ergonomije, multidisciplinarne vede o odnosih med človekom in drugimi deli sistema, ki temelji na načelih oblikovanja. Ni torej vseeno, kakšen stol imamo, kako visoka je miza ali pult, za katerim delamo, niti kakšne gibe od nas zahteva delo, koliko sklanjanja ipd.
Spremenimo delovne navade
Marsikaj lahko za svoje zdravje in varnost storimo tudi sami. Poleg tega, da zahtevamo urejeno delovno okolje, zdrave odnose, ustrezno prehrano in ustrezen tempo dela, lahko preventivno delujemo tudi tako, da delodajalca prepričamo o koristnosti krajših aktivnih odmorov med delom. Njihov namen je kratka prekinitev delovnega ritma, med katero lahko naredimo nekaj razteznih vaj in s tem sprostimo napete mišice, razgibamo sklepe, izboljšamo prekrvavitev pa tudi dosežemo psihično sprostitev. Na Švedskem, ki jo pogosto navajamo kot vzor, poznajo t. i. fiko, sproščujoč odmor za druženje, klepet, skodelico kave ipd. Običajno imajo med delom več takšnih odmorov.