Kaj je regres?

Po zakonu o delovnih razmerjih gre za pravico vsakega, ki je zaposlen na podlagi pogodbe o zaposlitvi, in sicer tako za nedoločen ali določen čas, pripada pa mu skupaj z letnim dopustom.

Znesek

Najnižji znesek regresa določa Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), ki pravi, da je delodajalec dolžan izplačati – delavcu oziroma delavki, ki ima pravico do letnega dopusta – regres za letni dopust v višini minimalne plače, znesek pa je do 100 odstotkov višine zadnje znane povprečne plače neobdavčen. Regres mora biti delavkam in delavcem izplačan do 1. julija tekočega leta. V izjemnih primerih je mogoče ta rok sicer podaljšati do 1. novembra, če je delodajalec nelikviden, a le tedaj, če je ta možnost zapisana v kolektivni pogodbi dejavnosti, ki zavezuje delodajalca.

Znesek 2

Minimalna plača za leto 2023 znaša 1203,36 evra. To tudi pomeni, da mora biti tudi regres za letošnje leto izplačan najmanj v višini 1203,36 evra (kot rečeno, gre za neto znesek). A ob tem velja poudariti, da morajo delodajalci upoštevati tudi zavezujočo kolektivno pogodbo, denimo na ravni dejavnosti ali na podjetniški ravni, kjer je lahko opredeljen višji znesek regresa, kot ga določa ZDR-1. Višji znesek regresa od minimalnega lahko določi posamezni delodajalec tudi izven kolektivne pogodbe na ravni panoge ali podjetja, gre pa praviloma za t. i. dogovorni akt, kar pomeni, da je sklenjen v dogovoru s sindikatom.

(Ne)obdavčitev

Kot rečeno, je regres oproščen plačila prispevkov in dohodnine do 100 odstotkov višine zadnje znane povprečne plače v državi (za kar smo si dolgo prizadevali tudi na ZSSS). To pomeni, da se do omenjene višine ne šteje v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja. Če pa človek prejme regres, ki je višji od povprečne plače, se v dohodnino šteje tisti del zneska, ki torej presega 100 odstotkov povprečne plače v Sloveniji.

Kaj storiti v primeru neizplačila?

Če delodajalec s plačilom zamuja, je postopek, da delavec oziroma delavka pride do svojega plačila, najbolje izvesti v dveh stopnjah. Pomembno je predvsem, da se zaposleni v podjetju na neizplačilo regresa čim prej odzovejo. Pred sodno izterjavo, ki je lahko dolgotrajna, sodelavci ZSSS priporočajo neformalne oblike pritiska na delodajalca in pogajanja, pri čemer pa se je treba vedno zavedati, da je izplačilo regresa delavčeva pravica in v nobenem primeru ni prepuščeno volji delodajalca, kar pomeni, da je na ta račun delavcu oziroma delavki zagotovljeno tudi sodno varstvo.

Če je v podjetju organiziran sindikat, naj se delavec obrne na svojega sindikalnega zaupnika. Ta bo s pomočjo strokovnjakov iz ZSSS zadevo prevzel in se navadno najprej obrnil na poslovodstvo po pojasnilo ter z zahtevo, naj regres nemudoma izplačajo. S svojim poznavanjem razmer v podjetju in potreb ter zahtev delavk in delavcev, bo sindikalni zaupnik lahko ocenil, ali je s podjetjem smiselno denimo skleniti sporazum o obročnem izplačevanju regresa ali o določitvi poznejšega datuma izplačila. Ne glede na morebitni sklenjen dogovor pa ima vsak delavec oziroma delavka od trenutka zamude še pravico zahtevati takojšnje izplačilo in tudi možnost vložitve tožbe. Če dogovora ni mogoče doseči ali če delodajalec regresa kljub pozivom ne izplača, ostane zaposlenemu na voljo prisilna izterjava v okviru sodnega postopka.

Kot rečeno pa je, kot pri drugih denarnih terjatvah delavcev, tudi ob neizplačilu regresa priporočljivo čimprejšnje ukrepanje. S tem namreč zagotovimo več možnosti za plačilo, preden se lahko na primer zgodi, da podjetje dejansko ostane brez sredstev za plačilo, ker se mu denimo nakopičijo tudi drugi dolgovi.

Celotni ali sorazmerni del?

Če delavec oziroma delavka pri določenem delodajalcu ni zaposlen za denimo celotno koledarsko leto, ampak zgolj za del leta, mu pripada sorazmerni del regresa. Enako velja za letni dopust – delavcu oziroma delavki pripada sorazmerni del dopusta. Ne glede na to, ali človeku pripada sorazmerni delež regresa (ali v celoti), velja da mora biti regres izplačan najpozneje do 1. julija v tekočem koledarskem letu. Tudi če se delavec zaposli po omenjenem datumu, je upravičen do sorazmernega dela regresa, ki ga mora prejeti do konca koledarskega leta. A pozor, regres dobi za vsak polni mesec zaposlitve. Če se na primer nekje zaposli denimo s 1. septembrom, je upravičen do sorazmernega dela regresa za štiri mesece zaposlitve. Če pa bi se zaposlil sredi septembra, bi bil potem upravičen do sorazmernega dela regresa v obsegu treh mesecev zaposlitve.

Če je delavec zaposlen s krajšim delovnim časom, ima pravico do regresa, sorazmerno delovnemu času, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, kar pa ne velja, če dela krajši delovni čas v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o zdravstvenem zavarovanju ali predpisi o materinskem, očetovskem in starševskem dopustu − v teh primerih ima pravico do regresa v celotnem znesku.

V primeru menjave službe

Če ste že prejeli regres v polni višini in nato menjali službo, morate staremu delodajalcu povrniti sorazmerni delež za mesece do konca leta, ko ne boste več zaposleni pri njem. Na višino regresa pa ne vpliva bolniška odsotnost, materinski ali starševski dopust, saj v tem času delovno razmerje ni prekinjeno.

Globe

Neizplačilo regresa za letni dopust je prekršek. Za delodajalca je zagrožena globa v znesku od tri tisoč do 20 tisoč evrov. Z globo od 1.500 do osem tisoč evrov je lahko kaznovan manjši delodajalec – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori tovrstni prekršek. Z globo od 450 do dva tisoč evrov pa je v prekrškovnem postopku kaznovana tudi odgovorna oseba delodajalca pravne osebe ter odgovorna oseba v državnem organu ali lokalni skupnosti, pravijo uradni predpisi.

Izplačilo v bonih?

Kako pa je z morebitnim izplačilom regresa v bonih? ZDR-1 določa minimalno izplačilo regresa v višini minimalne plače, pri čemer izplačila v bonih ne predvideva. Glede na to, da je namen plačila regresa za letni dopust omogočiti delavcu oziroma delavki oddih in izrabo dopusta po lastni odločitvi, je izplačilo v denarni obliki edino, ki ga zakon predvideva. Kljub temu pa se nekateri delodajalci odločajo del regresa izplačati v bonih, saj jim takšno podlago, sicer v redkih primerih, zagotavlja kolektivna pogodba dejavnosti.

Dobro je vedeti

Delavec oziroma delavka se pravici do regresa za letni dopust ne more odpovedati, zato se delodajalec ne more sklicevati na to, da se je denimo strinjal z zamikom izplačila ali celo z neizplačilom.

Dobro je vedeti 2

Pravica do regresa za letni dopust je, kot rečeno, povezana z delavčevo pravico do dopusta, ne pa z njegovo dejansko izrabo, kar pomeni, da delavcu regres pripada, čeprav letnega dopusta morda ni izrabil.