Plačilo za poslovno uspešnost

Bliža se december in čas, ko začnemo razmišljati o posebnih izplačilih, kot so božičnica, 13. plača, izplačilo za delovno in poslovno uspešnost, letna nagrada ipd. Pogosto vse našteto uporabljamo kot sopomenke oz. ne vemo točno, o katerem izplačilu govorimo.  Ta variabilni del plače je v gospodarski družbi odvisen od rezultatov poslovanja. Gre za nagrado delavkam in delavcem, s katero delodajalec izkaže, da so tudi zaposleni zaslužni za uspeh poslovanja posamezne družbe.

Komu in kdaj?

Božičnica ali/in 13. plača pripada vsem zaposlenim, katerih delodajalca k izplačilu zavezuje kolektivna pogodba, individualna pogodba ali je delodajalec sam tako opredelil v internem aktu.

Praviloma se izplača ob koncu leta, praksa pa je pri tem različna, saj je zaradi ugodnejše davčne obravnave takšno izplačilo smiselno enkrat letno; podjetja jo/ju tako izplačujejo tudi ob začetku leta ali pa ob koncu »svojega« interno določenega fiskalnega leta, ko so znani vsi podatki o poslovanju.

Zakonska podlaga

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v 126. členu določa, da je sestavni del plače tudi plačilo za poslovno uspešnost, če je le-to dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi.

Zakon o dohodnini (ZDoh) v 8. točki prvega odstavka 37. člena določa obdavčitev dohodka iz delovnega razmerja, ki ga pogosto imenujemo božičnica ali 13. plača. Po 44. členu ZDoh-2 pa se del plače za poslovno uspešnost po zakonu, ki ureja delovna razmerja, ne všteva v davčno osnovo do višine povprečne mesečne plače.

Zakon o prispevkih za socialno varnost določa, da se od celotnega zneska izplačila dela plače iz naslova poslovne uspešnosti obračunajo in plačajo prispevki za socialno varnost delojemalca in delodajalca.

Ugodna davčna obravnava

Zakon o dohodnini določa pogoje za ugodnejšo davčno obravnavo izplačila poslovne uspešnosti. Za ugodnejšo davčno obravnavo  je potrebno v podjetjih določiti merila in kriterije. Za izplačila iz naslova poslovne uspešnosti velja v letu 2023 neobdavčena višina do sto odstotkov povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji. Neobdavčena višina izplačila za poslovno uspešnost velja za izplačila v denarju ali naravi največ dvakrat v koledarskem letu vsem upravičenim delavcem, če je pravica do izplačila za poslovno uspešnost določena v splošnem aktu delodajalca ali kolektivni pogodbi. Če je izplačilo izplačano dvakrat v koledarskem letu, se izplačili seštejeta, seštevek pa je neobdavčen do višine sto odstotkov povprečne letne plače zaposlenih v Sloveniji, preračunane na mesec, za leto, za katero je dohodnina odmerjena.

Kolektivne pogodbe

Kjer je kolektivno dogovarjanje med delavsko in delodajalsko stranjo zgledno urejeno, kolektivna pogodba dejavnosti oz. podjetniška kolektivna pogodba pa veljavna, je v njej ustrezno urejeno tudi nagrajevanje delavk in delavcev iz naslova poslovne uspešnosti. Kljub temu je avtomatizem redko kje določen, zato sindikati, ki so takšno kolektivno pogodbo sklenili, proti koncu vsakega leta delodajalce pozovejo k pogajanjem, v njih pa vsakokrat ponovno določijo višino te nagrade. Ta je seveda odvisna ne le od poslovne uspešnosti ekonomske družbe, ampak tudi od posluha delodajalca (in lastnika) te družbe in njegove pripravljenosti, da ta del zaslužka ne deli le med delničarje, ampak ga podeli tudi s tistimi, ki so delali in ustvarjali zanj.

Nekatere podjetniške kolektivne pogodbe vsebujejo poleg izplačila dela plače iz naslova poslovne uspešnosti tudi izplačilo božičnice, ki je definirana kot nagrada zaposlenim in ni sestavni del plače, izplača se lahko tudi v nedenarnih oblikah.

Višina božičnice

Po večini jo določajo posamezne kolektivne pogodbe in drugi zavezujoči akti, o njej se socialni partnerji pogosto tudi sproti, vsako leto dogovarjajo. Če ni določena z akti, jo lahko tudi določi delodajalec.

Poimenovanje

V vsakdanjih pogovorih delavkam in delavcem običajno ni toliko pomembno, kako se takšna nagrada imenuje, zato je tudi v kolektivnih pogodbah dejavnosti izplačilo dela plače iz naslova poslovne uspešnosti lahko poimenovano različno, kot 13. plača, božičnica ali kako drugače. Je pa potrebno vedeti, o čem je govor, ko pride do dejanskih izplačil. Glede na to, katero izmed prej naštetih izplačil je nakazano delavcu, se bodo obravnavala z vidika dohodnine.

Kakšna je razlika med božičnico in 13. plačo?

Med njima ni bistvene razlike, saj gre v obeh primerih za izplačilo poslovne uspešnosti. Se pa božičnica in 13. plača razlikujeta od drugih nagrad predvsem v tem, da sta izplačani iz naslova poslovne uspešnosti, druge nagrade pa niso nujno vezane na uspešnost podjetja. Tu je treba imeti v mislih razne bonuse in osebne nagrade zaposlenim, od katerih se za razliko od božičnice in 13. plače obračunajo in izplačajo prispevki za socialno varnost in dohodnina.

Poseben položaj

V posebnem položaju so zaposleni, ki so hkrati tudi družbeniki družbe. V takšnih primerih se v (individualni) pogodbi dogovorjeni del dobička, izplačan kot nagrada za delo, obdavči kot dohodek iz delovnega razmerja. Kadar se dobiček izplača na podlagi lastniškega deleža v družbi, pa takšno izplačilo po zakonu o dohodnini velja za dohodek iz kapitala (80. člen ZDoh-2). Dohodek iz kapitala vključuje obresti, dividende in dobiček iz kapitala, posebnost pa je, da so ti dohodki obdavčeni cedularno, to je, da se ne vštevajo v letno davčno osnovo kot na primer dohodki iz delovnega razmerja in niso obdavčeni s progresivno lestvico. Od tako izplačane dividende oz. dela dobička se plača dohodnina po stopnji 20 odstotkov in se šteje kot dokončni davek.

Božičnica (še) ni obvezna

Ob nedavnih pogajanjih za spremembe zakona o delovnih razmerjih je minister Luka Mesec javno omenjal tudi možnost za uveljavitev obvezne božičnice na način, kot je zdaj obvezen regres za letni dopust. V sindikatih smo idejo podprli, saj se zdaj pogosto dogaja, da delodajalci ne želijo izplačevati nagrad delavkam in delavcem, ki prinašajo podjetju dobičke in dodano vrednost, tudi ko so dobički zavidljivi, lastniki pa dobijo izplačane dividende. Ob začetni razpravi, ki je pokazala odločno nasprotovanje delodajalcev, je minister idejo opustil, a delavski predstavniki bi želeli, da ne za vedno.

Tudi 14. plača

Ponekod poleg dodatne 13. plače izplačujejo tudi 14. plačo. Ta dodatek k rednim 12 plačam je pogosto izplačan v višini ene izmed prej izplačanih plač.

Kako je v tujini?

V nekaterih državah je po poročanju medijev izplačilo 13. plače za delodajalca z zakoni določena obveznost. V Evropi so to denimo Grčija (13. in 14. plača, izplačani v času velikonočnih praznikov ter ob koncu leta), Italija (izplačana ob koncu leta), Portugalska (13. in 14. plača, izplačani ob koncu leta) in Španija (13. in 14. plača, izplačani ob koncu leta), drugod po svetu pa Indonezija (13. plača, izplačana pred ramadanom), Filipini (13. plača, izplačana ob koncu leta ali v več delih – poleti in ob koncu leta), Brazilija (13. plača, ki je navadno deljena, prvi del je izplačan med februarjem in novembrom, drugi decembra) in Mehika (13. plača, izplačana ob koncu leta). Obstajajo pa tudi države, v katerih je izplačilo 13. plače postalo poslovni običaj, ki prinaša za seboj delavska pričakovanja. V Franciji je 13. plača določena s panožnimi pogodbami in izplačana ob koncu leta, v Nemčiji je 13. plača izplačana ob koncu leta, na Japonskem je 13. plača izplačana junija, 14. plača pa ob koncu leta, na Kitajskem je 13. plača izplačana ob lunarnem novem letu ali v času spomladanskih počitnic, v Singapurju pa je 13. plača izplačana ob koncu leta ali ob lunarnem novem letu. Različni pa so po državah načini izračunavanja teh plač.

Pozor, diskriminacija!

V Sloveniji velja pri vseh izplačilih, povezanih z delom, načelo nediskriminacije. To pomeni, da delodajalec (niti v dogovoru s sindikati) ne sme postaviti takih meril in kriterijev za izplačila nagrad ob koncu leta, da bi bile te vezane na osebne okoliščine oz. prisotnost na delu, na način, da se znesek izplačila niža z rastjo števila dni odsotnosti zaradi bolezni in/ali porodniškega dopusta. Po mnenju Zagovornika načela enakosti, ki ga je podal v zvezi s tovrstnimi izplačili, je to kršitev. Gre za posredno diskriminacijo zaposlenih na podlagi osebnih okoliščin, kot jih predpisuje zakon o varstvu pred diskriminacijo, in sicer zdravstveno stanje, invalidnost, starost, nosečnost in družinsko stanje, ki so možni razlogi za daljšo odsotnost z dela. Gre lahko tudi za nego družinskega člana. Pri kriterijih pa posredno tudi za diskriminacijo zaradi spola, saj je porodniška odsotnost vezana na ženske (očetovski in starševski dopust namreč v kriterijih nista omenjena).

Osebna stanja in statusi so namreč neločljivo vezani na posameznice in posameznike in jih ti ne spreminjajo zlahka. To po mnenju zagovornika ne velja za štiriurni delovnik, ki je bil v tem primeru tudi omenjen kot kriterij za določitev za polovico nižje božičnice. Pri tem diskriminatornosti ni, so zapisali v odločbi, prav tako je ni bilo zaradi čakanja na delo, saj pri tem ni šlo za osebno okoliščino, ampak višjo silo.

Kriteriji pri tem delodajalcu, ki so sicer imeli videz nevtralnosti, po mnenju zagovornika niso imeli nevtralnega učinka, saj so nekatere delavke in delavce dejansko (v praksi) zaradi osebnih okoliščin postavili v slabši položaj.

Sicer je delodajalec avtonomen pri izplačilu poslovne uspešnosti, ne pa tudi pri tem, ali spoštuje delovno pravo in s tem prepoved diskriminacije. Poslovne uspešnosti pa tudi ne smemo enačiti z individualno uspešnostjo.

Motivacija zaposlenim

Izplačilo iz naslova poslovne uspešnosti povečuje motivacijo in pripadnost zaposlenih. Na podjetniški ravni se določijo merila in kriteriji za uspešnost družbe in izplačilo iz naslova poslovne uspešnosti.

Poziv ZSSS

Vsako leto ob koncu leta ZSSS pozove vse delodajalce v državi, naj skladno s svojimi zmožnostmi izplačajo tako božičnico kot 13. plačo.