Kaj?

Študentsko delo je ena od fleksibilnih, prekarnih oblik dela in je namenjena mladim, ki se šolajo in se želijo iz različnih razlogov vključiti v svet dela. Glavna definicija pravi, da je študentsko delo začasno in občasno delo dijakov in študentov. Kljub temu, da zakonodaja nedvoumno ne določa, kaj začasno in občasno delo pomeni, pa naj bi šlo za dela, ki jih lahko opravljamo le za določen krajši čas ali občasno oziroma priložnostno. Prav začasnost in občasnost študentskega dela sta tudi značilnosti, ki to delo ločita od rednega delovnega razmerja.

Kdaj?

Mladi sicer lahko začnejo študentsko delo, ko dopolnijo 15 let in končajo osnovno šolo. Za delo mladih, starih od 15 do 18 let, drugače veljajo določena pravila. Zakon na primer določa, da dijaki ne smejo prodajati tobačnih izdelkov, ni pa jasnega in nedvoumnega pravila glede alkohola oziroma odgovora na vprašanje, ali lahko mladi prodajajo in strežejo alkohol, denimo pri delu v gostinstvu in trgovini. Mladoletni dijaki prav tako ne smejo opravljati dela na višini, zanje pa obenem velja tudi prepoved dela ponoči med 22. in 6. uro, v primerih opravljanja dela na področju kulturne, umetniške, športne in oglaševalne dejavnosti pa prepoved velja med 24. in 4. uro zjutraj.

Napotnica

Študentsko delo poteka na podlagi napotnice, ki jo izda študentski servis – to pomeni, da delavka oziroma delavec z njo in z izplačili prek nje dokazuje, da je opravljal delo pri določenem delodajalcu, zato velja shraniti svoj izvod napotnice. Ker je študentsko delo torej v celoti urejeno na podlagi napotnice, študent ne potrebuje nobene dodatne pogodbe z delodajalcem, zato nikakor ne gre podpisovati dodatnih papirjev ali drugih dokumentov, s katerimi želi delodajalec določiti trajanje dela, odpovedne roke in podobno.

Minimalna urna postavka

Pri študentskem delu se v določenih primerih lahko zgodi, da študent nima fiksnega plačila, ampak je to odvisno od na primer količine prodanih izdelkov. Če se človek znajde na takem delovnem mestu, ne sme pozabiti, da v Sloveniji od januarja 2023 za študentsko delo velja minimalna urna postavka 6,92 evra bruto (oziroma 5,85 evra neto), ki predstavlja najnižje osnovno plačilo. Delodajalec plačilo sicer lahko spreminja, a le nad omenjeno vrednostjo – minimalno urno postavko mora namreč vedno zagotoviti!

Odmor & malica

Na osem ur dela pripada vsakemu, ki dela prek študentske napotnice, pol ure odmora za malico – pol ure, ki je del njegovega delavnika in s tem plačanega delovnega časa! Študent, ki dela krajši delovni čas, vendar najmanj štiri ure na dan, ima pravico do odmora med dnevnim delovnim časom v sorazmerju s časom, preživetim na delu. Odmor se lahko določi šele po eni uri dela in najpozneje eno uro pred koncem delovnega časa. Seveda pa delodajalec časa za odmor ne sme izvzeti iz seštevka ur, za katere (študentski) delavec oziroma delavka dobi plačilo. Po drugi strani oseba, ki dela prek študentske napotnice, nima statusa zaposlene osebe, zato ji ne pripada povračilo za prehrano in povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela.

Prispevki

Začasno in občasno delo dijakov in študentov je od 1. 2. 2015 vključeno v pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zaradi česar se pri nakazilu odvede 15,5-odstotni prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, kar se šteje v pokojninsko dobo. V enem letu je dijaku oziroma študentu mogoče priznati največ 12 mesecev pokojninske dobe.

Prepovedano neplačano uvajanje!

V okviru študentskega dela je nezakonito in problematično neplačano uvajanje. Če študent opravlja delo brez podlage (v tem primeru brez študentske napotnice), gre preprosto za delo na črno. Ko pa je napotnica enkrat izdana, mora biti vsako opravljeno delo plačano.

Plačilo mimo napotnice

Opozoriti velja tudi na problematično in nedovoljeno plačilo mimo študentske napotnice. Ko je študentska napotnica za delo izdana, mora, kot rečeno, biti vsaka ura dela plačana prek nje. Včasih delodajalci z izgovorom, da bodo študentje tako dobili več, denarja ne nakazujejo prek študentskega servisa, ampak ga denimo izplačujejo na roke. Tako početje pa na koncu velikokrat pripelje do tega, da delodajalec študentu za opravljeno delo enostavno ne plača, študent pa lahko v omenjenem primeru ostane popolnoma brez plačila, saj ima tudi študentski servis zvezane roke in denarje ne more izterjati.

Prenehanje sodelovanja

Študentsko delo je, kot rečeno, začasno in občasno delo ter kot tako ne vsebuje nikakršnih varovalk, povezanih s trajanjem opravljanja dela – niti za delodajalce niti za študente oziroma dijake. To po eni strani pomeni, da lahko delodajalec delavcu oziroma delavki kadarkoli reče, da ga ne potrebuje več, a istočasno lahko tudi študent brez posledic kadarkoli prekine sodelovanje z delodajalcem. Ne gre nasedati izmišljotinam o odpovednih rokih in podobno – tega pri študentskem delu ni! Delodajalec mora tudi plačati vse opravljene ure dela do prenehanja sodelovanja.

Varnost in zdravje pri delu

Delodajalec je tudi v primeru študentskega dela dolžan zagotavljati varno in zdravju neškodljivo delovno okolje! To pomeni, da je v primeru poškodbe na delovnem mestu tudi odškodninsko odgovoren.

Študentsko delo ali redno delovno razmerje?

Prav začasnost in občasnost študentskega dela sta, kot rečeno, značilnosti, ki študentsko delo ločita od rednega delovnega razmerja, ki poteka po pogodbi o zaposlitvi. Pogodba o zaposlitvi je namreč primerna za dela, pri katerih lahko prepoznamo elemente delovnega razmerja. To pomeni, da gre za razmerje med delavcem in delodajalcem, v katerem se delavec prostovoljno vključi v organiziran delovni proces delodajalca in v njem za plačilo, osebno in nepretrgano opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca. Vsakdo, ki opravlja delo z značilnostmi delovnega razmerja, predvsem pa po navodilih in pod nadzorom delodajalca in je nepretrgoma vključen v delovni proces, ima pravico do sklenitve pogodbe o zaposlitvi (za polni ali krajši delovni čas, za določen ali nedoločen čas), iz česar sledijo tudi pravice in obveznosti iz delovnega razmerja – redno plačilo za opravljeno delo, pravica do regresa za letni dopust, pravica do letnega dopusta, nadomestila bolniške odsotnosti, pravica do odpravnine in podobno.

Status delavca in status študenta se namreč ne izključujeta, kar pomeni, da lahko oseba s statusom študenta, ki opravlja isto delo na enak način kot oseba v delovnem razmerju, pred sodiščem zahteva ugotovitev elementov delovnega razmerja, kar potem pomeni podpis pogodbe o zaposlitvi ter priznanje pravic in obveznosti iz delovnega razmerja. Če je oseba v delovnem razmerju, sicer izgubi dostop do večine pravic, ki izhajajo iz statusa študenta, saj zanjo takrat veljajo druge pravice, ki izhajajo iz zaposlitve: oseba je na primer prek zaposlitve vključena v zdravstveno zavarovanje, ni več upravičena do študentskih bonov, saj ima pravico do plačane malice, prav tako pa ne more več dobiti subvencionirane študentske vozovnice, saj ji delodajalec plačuje prevoz na delo in podobno.

Kakorkoli, dobro je, da poznamo razliko med študentskim delom in redno zaposlitvijo, saj se nemalokrat zgodi, da delodajalci redna delovna mesta nadomeščajo s študentskim delom – predvsem zato, ker lahko s študentom prenehajo sodelovati kadarkoli, brez razloga, in pa zaradi nižjih stroškov. Ob tem pa oseba, ki dela preko študentskega statusa, pridobi manjši obseg pravic iz dela, kot če bi bila zaposlena.

Socialni korektiv

Študentsko delo je pogosto tudi nekakšen socialni korektiv. Mnogi mladi morajo namreč delati, da lahko denimo sploh normalno študirajo in preživijo.

Sindikat Mladi plus

Ob kakršnihkoli težavah ali kršitvah v povezavi s študentskim delom se seveda velja obrniti na naš Sindikat Mladi plus, sindikat študentov, dijakov, mladih brezposelnih ter mladih prekarnih delavk in delavcev, ki, kot rečeno, združuje tudi študente. Kontakti: spletna stran: mladiplus.si, elektronski naslov: info@mladiplus.si, družbena omrežja: Facebook & Instagram