Kaj je pokojninsko zavarovanje?

Pokojninsko zavarovanje je eden stebrov socialne države, katere namen je preprečevanje revščine. Da bi jo preprečili, ko zaradi staranja ne zmoremo več pridobivati rednega dohodka s plačanim delom na trgu dela, zakon v skladu z ustavo določa, da mora vsaka zaposlena ali samozaposlena oseba na slovenskem trgu biti obvezno pokojninsko zavarovana. Država tako poskrbi, da vsakdo še v času svoje aktivne delovne dobe varčuje za lastno socialno varnost po upokojitvi. Prispevke morata v ta namen od bruto plače in na bruto plačo vplačevati tako zavarovanec kot njegov delodajalec. Na podlagi v skupno pokojninsko blagajno odvedenih prispevkov od bruto plače delavca oziroma od zavarovalne osnove samozaposlene osebe se v matični evidenci zavarovancev za vsakogar posebej beleži njegova oziroma njena pokojninska doba in nabira pokojninska osnova za odmero starostne pokojnine.

Medgeneracijska pogodba

Obvezno pokojninsko zavarovanje je urejeno kot pretočni sistem: delovno aktivna generacija v skupno pokojninsko blagajno odvaja prispevke od svojih bruto plač in osnov, ki se še isti mesec porabijo za izplačilo pokojnin in drugih pravic upokojene generacije. Zavezanec za plačevanje prispevkov iz bruto plače in na bruto plačo je delavčev delodajalec. V skladu z zakonom mora za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje od delavčeve bruto plače odvesti 15,50 odstotka prispevka zavarovanca in še dodatnih 8,85 odstotka prispevka delodajalca. Samozaposlene osebe morajo seveda plačati oba prispevka od zavarovalne osnove, določene z zakonom. Na ta način aktivna generacija zagotavlja sredstva za pokojnine upokojene generacije in si hkrati pridobiva pravico do starostne pokojnine po lastni upokojitvi. Pravimo, da je zato obvezno pokojninsko zavarovanje medgeneracijska pogodba ne le med sedanjo, ampak tudi med jutrišnjo aktivno in upokojeno generacijo.

Solidarnost je načelo, vgrajeno v pokojninski sistem

Zakon določa, da je temeljno načelo obveznega pokojninskega zavarovanja medgeneracijska solidarnost in da se pravice in obveznosti določajo na podlagi dela, prispevkov ter po načelih vzajemnosti in solidarnosti. Solidarnost znotraj upokojene generacije omogoča skupna pokojninska blagajna, zaradi česar je omogočeno prerazporejanje dela sredstev za zajamčeno raven pravic k socialno ogroženim upokojencem. Čeprav velja načelo, da je višina pokojnine odvisna od dolžine pokojninske dobe in vplačanih prispevkov, pa dodatni elementi solidarnosti v pokojninskem sistemu preprečujejo revščino upokojencev z najnižjimi prejemki. Med elemente solidarnosti prištevamo zlasti najnižjo in najvišjo zajamčeno pokojninsko osnovo (oktobra 2023 sta znašali 1.061,17 evra in 4.244,68 evra) ter zajamčene zneske najnižjih izplačanih pokojnin. Upokojencem naj bi jamčili ustrezno socialno varnost ne glede na vplačane prispevke. Najnižja pokojninska osnova znaša 76,5 odstotka povprečne mesečne plače, najvišja pokojninska osnova pa je štirikratnik najnižje pokojninske osnove. Pokojnina ne glede na dolžino pokojninske dobe ne more biti odmerjena manj kot v višini 29,5 odstotka najnižje pokojninske osnove (oktobra 2023 je najnižja možna pokojnina znašala 310,11 evra). Določen je tudi najnižji možen znesek pokojnine za zavarovanca, ki je dopolnil 40 let pokojninske dobe (oktobra 2023 znašal 687,75 evra). Zneski se usklajujejo v višini in rokih, v katerih se izvajajo uskladitve pokojnin. Decembra 2023 bodo poslanci v državnem zboru odločali še o določitvi zajamčenega zneska vdovske pokojnine.

Starostna pokojnina ni socialna pomoč, ampak je prislužena pravica!

Pomembno razmerje je med številom zavarovancev in številom upokojencev. Zaradi demografskih sprememb oziroma večanja deleža upokojencev v celotnem prebivalstvu postaja razmerje med tema številoma manj ugodno in s tem se veča breme aktivne generacije pri zagotavljanju sredstev za pokojnine. Ker zato vplačani prispevki ne zadoščajo za izplačilo z zakonom določene višine pokojnin, manjkajoča sredstva zagotavlja državni proračun. Toda pravica do pokojnine ni socialna pomoč, temveč je prislužena pravica na podlagi desetletij discipliniranega plačevanja prispevkov od posameznikove bruto plače. Zakon zato določa, da so pravice iz obveznega zavarovanja neodtujljive osebne pravice, ki jih ni mogoče prenesti na drugega in ne podedovati. Ne zastarajo in ni jih mogoče odvzeti, zmanjšati ali omejiti. Pravica do starostne pokojnine je na sodišču iztožljiva pravica.

Delo na črno in izmikanje plačilu prispevkov

Zakon prepoveduje delo na črno, ko delodajalec omogoči delo posamezniku, s katerim ni sklenil pogodbe o zaposlitvi oziroma ki ga ni prijavil v obvezna socialna zavarovanja ali če ga je v času trajanja delovnega razmerja odjavil iz obveznih socialnih zavarovanj. Delo na črno namreč pomeni izmikanje plačilu prispevkov za obvezna socialna zavarovanja in med njimi tudi obveznemu pokojninskemu zavarovanju. Za lastno socialno varnost na starost škodljivo in kratkovidno je tudi delo po tistih pogodbah o delu, ki ne prinašajo pokojninske dobe. Neutemeljeno je nezaupanje v naš pokojninski sistem, češ da bo odpravljen, še preden bo generacija, ki danes vstopa na trg dela, izpolnila pogoje za upokojitev. Pretočni pokojninski sistem je namreč v preteklem stoletju dokazal, da pogosto bolje od naložbenega zagotavlja socialno varnost upokojencev celo v primeru svetovnih vojn in gospodarskih kriz, ko naložbe večkrat propadejo. Je najboljši garant socialne varnosti v starosti.

Finančna disciplina in preverjanje urejenosti pokojninskega zavarovanja

Izmikanje plačilu prispevkov ogroža socialno varnost upokojencev in celotnega prebivalstva. Zato je ključna finančna disciplina pri plačevanju prispevkov. Za nadzor nad plačevanjem prispevkov je zavezana Finančna uprava Republike Slovenije (Furs). Obračun davčnega odtegljaja (obrazec REK-1) mora delodajalec najpozneje na dan izplačila dohodka predložiti na Furs. Ta lahko te podatke razkrije delavcu, ki želi izvedeti, ali njegov delodajalec zanj plačuje prispevke oziroma se izmika plačilu. Od pošteno plačanih prispevkov bo namreč odvisna socialna varnost delavca po njegovi upokojitvi. Razkritje podatkov o plačanih prispevkih za obvezna socialna zavarovanja, ki jih je plačal oziroma jih je dolžan plačati vaš delodajalec, se lahko enostavno zahteva preko sistema eDavki oziroma brezplačne mobilne aplikacije eDavki. Če vam delodajalec v preteklem mesecu ni obračunal in/ali plačal prispevkov za socialno varnost, boste o tem na svoj telefon dobili obvestilo. Razkritje navedenih podatkov lahko osebno ali po pošti na predpisanem obrazcu IREK-21 zahtevate tudi na kateremkoli finančnem uradu Fursa. Kazenski zakonik med kazniva dejanja zoper delovno razmerje in socialno varnost uvršča tudi kršenje predpisov o socialnem zavarovanju in posledično prikrajšanje pravic delavca. Zagrožena je denarna kazen in zapor do enega leta.

Več o IREK-21 na:

Upokojitveni pogoji za starostno pokojnino

Zakon določa dva pogoja za uveljavitev pravice do starostne pokojnine, ki morata biti hkrati izpolnjena: zadostna dolžina pokojninske dobe v kombinaciji z zadostno starostjo. Veljata pa dve različni kombinaciji teh dveh pogojev. Prva kombinacija združuje dopolnjenih najmanj 40 let pokojninske dobe (v kateri ni nič dokupljene dobe) in najmanj 60 let starosti. Slednja se sme do največ določene starosti znižati na račun rojenih ali posvojenih otrok, na račun služenja obveznega vojaškega roka in na račun zavarovalne dobe, dopolnjene pred 18. rojstnim dnevom. Druga kombinacija pa velja za zavarovance, ki jim ni uspelo zbrati teh 40 let pokojninske dobe (imajo pa vsaj 15 let zavarovalne dobe). Ti pridobijo pravico do starostne pokojnine šele pri starosti 65 let. Po podatkih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (v nadaljevanju Zpiz) ženske v povprečju uveljavijo pravico do starostne pokojnine pri starosti 61 let in 8 mesecev, moški pa pri starosti 62 let in 10 mesecev. Država načrtuje nadaljnjo pokojninsko reformo z dvigom upokojitvenih pogojev, da bi v prihajajočih desetletjih zagotovila finančno vzdržnost skupne pokojninske blagajne in dostojnejšo višino pokojnin.

Predčasna pokojnina

Zakon omogoča tudi uveljavitev pravice do predčasne pokojnine, ki je zanimiva za zavarovance z dokupljeno pokojninsko dobo. Za predčasno pokojnino je treba zbrati vsaj 40 let pokojninske dobe (vključno z dokupljeno) v kombinaciji z najmanj starostjo 60 let. Pri predčasni pokojnini pa ni olajšav na starost 60 let. Predčasna pokojnina je v primerjavi s starostno tudi odmerjena manj ugodno. Odmeri se sicer enako kot starostna pokojnina, nato pa se za vsak mesec manjkajoče starosti do dopolnitve 65 let starosti zmanjša za 0,3  odstotka. Zmanjšanje je trajno. Zato se za predčasno pokojnino odloči manj ljudi – predvsem tisti, ki zaradi različnih vzrokov ne želijo čakati na izpolnitev pogojev za starostno pokojnino.

Višina pokojnine

Višina pokojnine je odvisna od dopolnjene pokojninske dobe in od pokojninske osnove, ki odraža vplačane prispevke. Pokojninska osnova je valorizirano mesečno povprečje plače ali zavarovalnih osnov zavarovanca za posamezno leto zavarovanja iz katerihkoli najugodnejših zaporednih 24 let zavarovanja, od katerih so bili plačani prispevki za obvezno zavarovanje. Valorizacijski količniki izražajo rast povprečne plače po letih. Znesek pokojnine se nato odmeri od pokojninske osnove v odstotku glede na dolžino dopolnjene pokojninske dobe. Starostno pokojnino je mogoče dobiti za najmanj 15 let zavarovalne dobe – odmera znaša 29,5 odstotka pokojninske osnove. Za vsako nadaljnje leto pokojninske dobe pa se prišteje po 1,36 odstotka – brez zgornje omejitve navzgor. Za 40 let pokojninske dobe se prizna 63,5 odstotka odmere. Zaradi skrbi za vsakega rojenega ali posvojenega otroka se odstotek odmere pokojnine enemu od staršev, ki je zanj skrbel, poveča za 1,36 odstotka, vendar največ do višine 4,08 odstotka.

Spodbujanje prostovoljnega podaljšanja pokojninske dobe po dopolnitvi upokojitvenih pogojev

Ker je zaradi slabšanja razmerja med številoma zavarovancev in upokojencev ogrožena finančna vzdržnost pokojninske blagajne, zakon nagrajuje prostovoljno podaljšanje pokojninske dobe po dopolnitvi upokojitvenih pogojev. Tako se ugodnejša odmera prizna za 41. do 43. leto pokojninske dobe v višini 1,5 odstotka za vsakih dopolnjenih dodatnih 6 mesecev pokojninske dobe. Zavarovancu, ki že izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine, pa kljub temu ostane delovno aktiven na trgu dela in torej tudi obvezno pokojninsko zavarovan, se od prvega naslednjega dne po vložitvi zahteve mesečno največ tri leta dodatno izplačuje po 40 odstotkov starostne pokojnine, do katere bi bil upravičen na dan njene uveljavitve. Po preteku treh let pa se izplačilo zniža na 20 odstotkov. Podaljšanje aktivne dobe vsakega posameznika pomeni namreč pomemben prihranek pokojninske blagajne.

Usklajevanje pokojnin

Po podatkih Zpiza upokojenke prejemajo pokojnino povprečno 25 let in 3 mesece, upokojenci pa 17 let in 8 mesecev. Da bi pokojnina ohranila svojo vrednost v tako dolgem obdobju njenega uživanja, je potrebno zneske pokojnin usklajevati. Uskladitev pokojnin se redno izvede enkrat letno na podlagi rasti povprečne mesečne bruto plače in povprečne rasti cen življenjskih potrebščin v Republiki Sloveniji, ki ju ugotovi in uradno objavi Statistični urad Republike Slovenije. Zakon pa tudi omogoča izredno uskladitev pokojnin na predlog sveta Zpiza in ob soglasju Vlade Republike Slovenije.

Več v Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) na: