Opredelitev podjemne pogodbe

S podjemno pogodbo (tudi pogodba o delu) se podjemnik (fizična oseba) zavezuje opraviti določen posel, kot je izdelava ali popravilo kakšne stvari, telesno ali umsko delo, naročnik (fizična ali pravna oseba) pa se zavezuje, da mu bo za to delo plačal. Največkrat se uporablja pri obrtniških delih, varstvu otrok, čiščenju, to je pri delih, kjer je razmerje med naročnikom in izvajalcem (podjemnikom) zgolj enkratne ali občasne narave. V praksi je lahko to zaposleni, ki sklene pogodbo s svojim delodajalcem, a le za dela izven opisa rednih delovnih nalog.

Pogodbe civilnega prava

Iz podjemne pogodbe se je razvilo več drugih pogodb, ki imajo določene specifične značilnosti: nekatere ureja obligacijsko pravo (npr. gradbena, licenčna, posojilna, posodbena, prevozna in zakupna oz. najemna pogodba), nekatere pa posebne pravne panoge (npr. avtorska pogodba v avtorskem pravu).

Pravno varstvo

Podjemna pogodba je tipična pogodba civilnega prava. Ker se lahko sklene le za občasna in časovno omejena dela, izvajalec nima delovnopravnega varstva pred odpovedjo delovnega razmerja. Pravice podjemnika in dolžnosti naročnika natančneje ureja Obligacijski zakonik (OZ) v XI. poglavju (619.-648. člen). Po Zakonu o urejanju trga dela (ZUTD) od 1. 1. 2011 podatkov o podjemnih pogodbah ni več treba sporočati zavodu za zaposlovanje.

Ekonomsko odvisni izvajalci

To so osebe, ki jih delovna zakonodaja opredeljuje kot samozaposlene osebe, ki na podlagi pogodbe civilnega prava osebno, za plačilo, samostojno, brez zaposlenih delavk ali delavcev in dalj časa opravljajo delo v okoliščinah ekonomske odvisnosti. To pomeni, da najmanj 80 odstotkov svojih letnih dohodkov pridobijo od istega naročnika (213. člen ZDR-1). Osebo, ki torej dela po podjemni pogodbi in izpolnjuje vse naštete pogoje, lahko štejemo za ekonomsko odvisno osebo. Pri prenehanju razmerja z ekonomsko odvisnim izvajalcem mora naročnik poleg pogodbenih določil upoštevati tudi zakonska pravila o minimalnih odpovednih rokih in prepovedi odpovedi pogodbe v primeru neutemeljenih odpovednih razlogov (214. člen ZDR-1). Ekonomsko odvisnim izvajalcem delovna zakonodaja zagotavlja še varstvo pred diskriminacijo in plačilo za pogodbeno dogovorjeno delo, kot je primerljivo za vrsto, obseg in kakovost prevzetega dela.

Podjemna pogodba ali pogodba o zaposlitvi?

Podjemnikom, ki niso ekonomsko odvisni izvajalci, naročniki po zakonu niso dolžni zagotavljati delavskih pravic, saj njihovo razmerje ni pokrito z delovnim pravom. Podobno kot pri drugih vrstah opravljanja dela na civilnopravni podlagi pa velja: če se delo kljub sklenjeni podjemni pogodbi opravlja na način, da so podani elementi delovnega razmerja, se oseba šteje za delavca in zanjo velja delovno pravo v celoti. Za delovno razmerje gre torej, če je delo sistematizirano kot delovno mesto, če se opravlja v delovnem času, ki ga določi delodajalec, če je kontinuirano in če se po navodilih lahko primerja z drugimi delovnimi mesti pri delodajalcu.

Socialni prispevki

Socialni prispevki se plačujejo le od dohodkov za delo in storitve, ne pa od dohodkov iz prenosa premoženja ali premoženjskih pravic. Od dohodkov za delo in storitve se plačujejo prispevki za zdravstveno zavarovanje (6,36 odstotka bruto dohodka bremeni izvajalca, 0,53 odstotka pa naročnika) ter pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Če izvajalec ni nikjer drugje zavarovan za polni delovni čas, izvajalec plača 15,50-odstotni, naročnik pa 8,85-odstotni prispevek, če je zavarovanec že zavarovan za polni delovni čas, prispevek plača le naročnik, izvajalec pa ne (18. člen ZPIZ-2). Honorarji izvajalcev, ki so v delovnem razmerju s polnim delovnim časom, so torej obremenjeni manj kot pri nezaposlenih ali zaposlenih s krajšim delovnim časom. V praksi se celo dogaja, da izvajalec, zaposlen s krajšim delovnim časom, zaradi višje plače iz naslova delovnega razmerja plača več prispevkov kot izvajalec, zaposlen s polnim delovnim časom.

Dohodnina

Kadar izvajalec delo opravlja v odvisnem razmerju, torej dela pod naročnikovim nadzorom, po njegovih navodilih ter z njegovimi sredstvi, se dohodek obdavči kot dohodek iz zaposlitve, natančneje kot dohodek iz drugega pogodbenega razmerja. Davčna osnova je prejeti dohodek, vključno z morebitnimi povračili stroškov in bonitetami, ki je zmanjšan za obvezne delodajalčeve prispevke za socialno varnost in za normirane stroške v višini 10 % (41/4. člen ZDoh-2). Poleg normiranih stroškov lahko prejemnik uveljavlja tudi dejanske stroške prevoza in nočitve. Akontacija dohodnine se plača od davčne osnove po stopnji 25 odstotkov (127/10. člen ZDoh-2). Kadar izvajalec opravlja dela neodvisno, samostojno in trajno, se dohodek obdavči kot dohodek iz dejavnosti (46. člen ZDoh-2), pri čemer se davčna osnova določi bodisi z upoštevanjem dejanskih prihodkov in odhodkov ali z upoštevanjem dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov.

Poseben davek na določene prejemke

Razen v nekaj izjemnih primerih (na podlagi imenovanja ali napotitve državnega ali drugega organa) se od podjemne pogodbe plačuje tudi davek na določene prejemke, in sicer po stopnji 25 %, kar bistveno finančno obremeni tako naročnika kot izvajalca. Zato je v praksi podjemna pogodba redko uporabljena oblika pogodbenega razmerja. Prikaz izjem, od katerih se ne plačuje posebni davek na določene prejemke, je eden najbolj očitnih primerov nesistemske ureditve slovenskega trga dela, v katerem se zrcali različno družbeno vrednotenje različnih tipov dela in vpliv posameznih interesnih skupin na oblikovanje davčne zakonodaje.

Izračun – nezaposleni podjemnik (bruto honorar 1000 evrov)

Prispevek delavca za zdravstveno zavarovanje (ZZ) je 6,36 odstotka oziroma v tem primeru: 63,60 evra. Prispevek naročnika za delavca za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (PIZ) je 15,5 odstotka oziroma v tem primeru: 155 evrov. Davčna osnova za honorar je bruto prejemek, zmanjšan za 10 odstotkov in plačane prispevke. V tem primeru je to 1000 evrov – 100 – 63,60 evra – 155,00 evra, kar znese 681,40 evra. Akontacija dohodnine za honorar je 25 odstotkoc od davčne osnovne oziroma v tem primeru 170,35 evra.

Neto honorar delavca v tem primeru je: 1000 evrov – 170,35 evra – 63,60 evra – 155 evrov = 611,05 evra.

Posebni davek naročnika na določene prejemke je 25 odstotkov od bruto zneska oziroma v tem primeru 250 evrov. Bruto obveznost naročnika za ZZ je 0,53 odstotka oziroma v tem primeru 5,30 evra. Bruto obveznost naročnika za PIZ je 8,85 odstotka oziroma v tem primeru 88,50 evra. Davčna obveznost naročnika na bruto honorar je v tem primeru 250 evrov + 5,30 evra + 88,5 evra, kar znese 343,80 evra, celotni strošek naročnika (izplačevalca) pa 1343,80 evra.

Izračun – zaposleni podjemnik (bruto honorar 1000 evrov)

Za razliko od nezaposlenega podjemnika ima zaposleni podjemnik od delodajalca že krit prispevek za PIZ v višini 15,5 odstotka, torej plača zgolj prispevek za ZZ v višini 6,36 odstotka. Davčna osnova za honorar je 90 odstotkov bruto plače, ki je znižana za prispevke. V tem primeru je to 1000 evrov – 100 – 63,60 evra, kar znese 836,40 evra. Akontacija dohodnine za honorar je 25 odstotkov od davčne osnovne, kar znese 209,10 evra. Neto honorar delavca v tem primeru je: 1000 evrov – 209,10 evra – 63,60 evra = 727,30 evra.

Preostale obveznosti naročnika na bruto znesek ostanejo nespremenjene. Davčna obveznost naročnika na bruto honorar je v tem primeru enaka, in sicer 343,80 evra, prav tako celoten strošek izplačevalca.

Podjemna pogodba in socialna pomoč

Če ne prejemate denarnega nadomestila, ste ob sklenjeni podjemni pogodbi lahko še vedno prijavljeni na zavodu, ker podjemna pogodba ni obravnavana kot delovno razmerje. Če pa kot brezposelni prejemate katerega od socialnih transferjev, je višina prejemkov prek podjemne pogodbe pomembna, saj določa, ali se bodo socialni transferji znižali in za koliko. Denarno nadomestilo se zniža zavarovancu, ki v času upravičenosti do denarnega nadomestila med brezposelnostjo opravi delo, za katero prejme ali je upravičen prejeti dohodek iz dela, ki po plačilu davkov in obveznih prispevkov mesečno presega 200 evrov. Denarno nadomestilo se zniža za 50 odstotkov dohodka iz dela, ki presega ta znesek. V praksi to pomeni, da je v primeru mesečnega zaslužka 400 evrov denarno nadomestilo znižano za 100 evrov (50 odstotkov od 200 evrov, ki presega tolerančni prag 200 evrov). Takšno znižanje pa ni izvedeno, če je treba denarno nadomestilo znižati za manj kot 20 evrov. Če zavarovanec preživlja mladoletne otroke, se denarno nadomestilo za vsakega otroka poveča za 10 odstotkov polnega denarnega nadomestila, ki bi mu pripadalo, če ne bi ustvaril dohodka iz dela, vendar največ do polnega zneska denarnega nadomestila.

Podjemna vs. avtorska pogodba

Če naročnik kot stranka želi, da bi zanj nekdo ustvaril oziroma naredil nekakšno individualno intelektualno stvaritev, npr. s področja književnosti, znanosti in umetnosti (denimo napisal knjigo, priročnik, narisal sliko ali opravil predavanje), se namesto podjemne sklene avtorska pogodba. Pravice izvajalca in dolžnosti naročnika podrobneje ureja Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP).

Opredelitev avtorske pogodbe

S pogodbo o naročilu avtorskega dela (v nadaljevanju avtorska pogodba) se avtor zaveže ustvariti določeno delo in ga izročiti naročniku, naročnik pa se zaveže, da mu bo za to plačal honorar (99. člen ZASP). Za avtorsko pogodbo se pomožno uporabljajo tudi določbe o podjemni pogodbi (99/4. člen ZASP). Avtorsko pogodbo sklepamo, če je delo mogoče opredeliti kot individualno intelektualno stvaritev s področja književnosti, znanosti in umetnosti, ki je na kakršen koli način izražena (5. člen ZASP), podjemno pogodbo pa, ko gre za ostala, neavtorska dela.

Delovnopravni in finančni vidiki avtorske pogodbe

Delovnopravna ureditev in finančne obremenitve podjemne in avtorske pogodbe so enake, z eno izjemo: na izplačila iz avtorske pogodbe se ne plačuje posebni davek na določene prejemke.

Izračun avtorskega honorarja – nezaposlena oseba (bruto 1000 evrov)

Prispevek za ZZ je 6,36 odstotka, prispevek PIZ pa 15,5 odstotka. Davčna osnova za avtorski honorar je 90 odstotkov bruto plače, ki je znižana za prispevke. V tem primeru je to 900 evrov – 63,60 evra – 155 evrov, kar znese 681,40 evra. Akontacija dohodnine za honorar je 25 odstotkov od davčne osnove, v tem primeru 170,35 evra.

Neto honorar delavca je v tem primeru: 1000 evrov – 170,35 evra – 63,60 evra – 155 evrov = 611,05 evra.

Tudi pri avtorskem honorarju mora naročnik plačati prispevke za poškodbe na delu in invalidnost, a ker ne plača davka na določene prejemke, ima nižje skupne stroške kot pri podjemni pogodbi, v tem primeru 1093,80 evra. Izpostaviti velja še, da se obračunana akontacija dohodnine nezaposleni osebi oziroma osebi, katere prihodki ne presegajo vsakoletnega cenzusa, povrne ob letnem poračunu dohodnine.

Izračun avtorskega honorarja – redno zaposlena oseba (bruto 1000 evrov)

Če je oseba redno zaposlena, je honorar za avtorsko delo izplačan enako kot v primeru nezaposlene osebe, a brez plačila prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ker ji ga že krije delodajalec. Davčna osnova za avtorski honorar je 90 odstotkov bruto honorarja, ki je znižana za prispevke. V tem primeru je to 836,40 evra, akontacija dohodnine pa znaša 209,10 evra.

Neto honorar delavca je v tem primeru: 1000 evrov – 63,60 evra – 209,10 evra = 727,30 evra.