Kdaj, kako, kdo?

Upokojena oseba lahko dela tudi potem, ko je že uveljavila pravico do pokojnine, pri čemer določene vrste dela ne vplivajo na prejemanje pokojnine, niti se zanje ne zahteva vključitev v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje (v nadaljevanju PIZ). Upokojenci in upokojenke lahko delajo v okviru drugega pravnega razmerja, npr. pogodbe civilnega prava (avtorska ali podjemna pogodba), začasnega in občasnega dela, osebnega dopolnilnega dela, kratkotrajnega dela, opravljanja dopolnilne dejavnosti na kmetiji, funkcije družbenika, prokurista ali poslovodne osebe in kot prejemniki invalidske pokojnine.

Delo v okviru drugega pravnega razmerja

Če upokojenec dela v okviru drugega pravnega razmerja (na primer avtorske ali podjemne pogodbe), opravljanje takšnega dela ni podlaga za obvezno PIZ, je pa izplačevalec dohodka dolžan plačevati prispevek delodajalca po stopnji 8,85 odstotka od izplačila, s čimer se upokojencu zagotavlja zavarovanje za primer invalidnosti ali smrti. Pri opravljanju tovrstnega dela tudi ni omejitve glede števila ur opravljanja dela in višine zaslužka. Večji prihodek vpliva le na plačilo dohodnine, saj se tovrstni dohodek šteje kot dohodek iz drugega pravnega razmerja.

Delo prejemnika invalidske pokojnine

Invalidsko upokojene osebe so do take vrste pokojnine upravičene na podlagi ugotovljene invalidnosti, kar pomeni, da niso več zmožne opravljanja pridobitnega dela. Ponoven vstop v obvezno zavarovanje bi pomenil izgubo invalidske pokojnine, zato osebe s splošno invalidnostjo ne morejo opravljati del, ki so opisane v tej rubriki.

Osebe s poklicno invalidnostjo taka dela lahko opravljajo, če niso povezana z ugotovljeno invalidnostjo. To pomeni, da mora delo, ki ga opravljajo, ustrezati njihovi preostali delovni zmožnosti. Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje lahko prejemnike invalidske pokojnine skladno z zakonom kadarkoli pozove na kontrolni pregled, na katerem se znova ugotovi stanje invalidnosti. Kontrolni pregled je namenjen ugotavljanju sprememb v zdravstvenem stanju, saj na podlagi invalidnosti pridobljene pravice trajajo, le dokler traja stanje invalidnosti.

Dopolnilna dejavnost na kmetiji

Dopolnilna dejavnost na kmetiji je s kmetijstvom oziroma gozdarstvom povezana dejavnost, ki se opravlja na kmetiji. Kmetiji omogoča boljšo rabo njenih proizvodnih zmogljivosti ter delovne sile družinskih članov; to so vsi člani družine, ki prebivajo in delajo na kmetiji in niso zunaj najeta delovna sila. Če je bila upokojena oseba zavarovana na podlagi opravljanja kmetijske dejavnosti, lahko tudi v času upokojitve opravlja dopolnilno dejavnost na kmetiji. V obvezno PIZ ni treba, da je vključena, če je starejša od 63 let in je bila zavarovana iz naslova kmetijske dejavnosti. Dohodek iz naslova dopolnilne dejavnosti na kmetiji tako ni omejen, upokojena oseba pa lahko prejema polno pokojnino. Če gre za osebo, ki je mlajša od 63 let in je dopolnilno dejavnost prijavila po upokojitvi na podlagi opravljanja kmetijske dejavnosti, ob tem pa prav tako prekoračila dohodkovni cenzus, pa je vključitev v PIZ obvezna.

Družbenik, prokurist, poslovodna oseba

Upokojenec je lahko tudi družbenik, prokurist, družbenik in prokurist ali poslovodna oseba (npr. direktor). Opravljanje takšne funkcije po upokojitvi ne vpliva na višino pokojnine in ni podlaga za PIZ. Obvezna vključitev v PIZ pa nastopi, če po upokojitvi postanete družbenik in poslovodna oseba hkrati. Status družbenika in status prokurista sta torej združljiva, kar pa ne velja za status poslovodne osebe.

Kratkotrajno delo

Gre za posebno vrsto dela, to je nekakšno pomoč družinskih članov, ko je recimo v domačem podjetju potreba po povečanem obsegu dela. V takšnem primeru mora biti upokojenec zakonec ali zunajzakonski partner, partner v partnerski zvezi lastnika ali solatnika ali eden od staršev oziroma oseba, s katero je lastnik ali solastnik v sorodu v ravni vrsti do prvega kolena. Pomembno je, da za opravljeno kratkotrajno delo upokojenec ne prejme plačila, delodajalec pa za vas plačuje prispevek za zavarovanje za primer invalidnosti ali smrti, ki je posledica poškodbe pri delu oz. poklicne bolezni. Pri kratkotrajnem delu gre za izjemo, ki se ne šteje za zaposlovanje na črno in zanjo ni potrebno sklepanje pogodbe, niti vključitev v obvezno PIZ. Število delovnih ur je omejeno na največ 40 ur mesečno.

Osebno dopolnilno delo

Osebno dopolnilno delo zajema širok nabor dejavnosti, od pomoči v gospodinjstvu, drugih manjših del (pomoč starejšim, varstvo otrok, vzdrževanje objektov, inštrukcije), izdelovanja izdelkov domače obrti do nabiranja gozdnih sadežev in zelišč za prodajo. Če takšno delo opravlja upokojenec, je za čas opravljanja tega dela dolžan plačevati prispevek za zavarovanje za primer invalidnosti ali smrti, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni. Prihodek v polletju koledarskega leta ne sme presegati treh povprečnih neto plač v Republiki Sloveniji iz preteklega koledarskega leta.

Začasno in občasno delo

Najpogostejša oblika dela upokojencev je začasno ali občasno delo. Opravlja se na podlagi pogodbe o opravljanju začasnega ali občasnega dela kot posebnega civilnopravnega pogodbenega razmerja med delodajalcem in upravičencem. Tovrstna pogodba ima lahko nekatere elemente delovnega razmerja, a ni podlaga za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Upokojenec pa mora plačevati dohodnino, saj se tovrstni dohodek šteje kot dohodek iz drugega pogodbenega razmerja.

Kdaj lahko upokojenec začasno ali občasno dela?

Opravljanje začasnih in občasnih del za upokojence pomeni možnost opravljanja del, ko pogodb civilnega prava ni dopustno sklepati, ker delo za naročnika vsebuje elemente delovnega razmerja; to je prostovoljna vključitev delavca v organiziran delovni proces delodajalca, osebno in nepretrgano opravljanje dela za plačilo, po navodilih in pod nadzorom delodajalca. Upokojenec, ki ima sklenjeno takšno pogodbo, lahko dela tudi preko drugih pogodb civilnega prava.

Zakonska zaščita začasnega ali občasnega dela upokojencev

Za začasno ali občasno delo se uporabljajo določbe zakona, ki ureja delovna razmerja, ter predpisi, ki urejajo varnost in zdravje pri delu. Za razliko od študentskega dela, kjer delo posredujejo študentski servisi, pri tej obliki dela ni posrednika, zato je način iskanja ter zagotavljanja dela oziroma delavca prepuščen izključno delodajalcem in upokojencem. Prav tako ni potrebna registracija pri zavodu za zaposlovanje ali upravni enoti.

Obvezni podatki pogodbe o začasnem ali občasnem delu

Pogodba o opravljanju začasnega ali občasnega dela mora vsebovati naziv, sedež, matično in davčno številko delodajalca; ime, priimek, rojstni datum, matično in davčno številko upravičenca; vrsto dela, ki se bo opravljalo kot začasno ali občasno delo; obdobje opravljanja začasnega ali občasnega dela; podatek o predvidenem številu ur začasnega ali občasnega dela; datum sklenitve pogodbe, urno postavko za opravljeno delo in predviden skupen znesek dohodka. Za upokojenca iz tega naslova nastane povečana dohodninska obveznost, obračun katere podrobneje ureja poglavje Dohodki iz drugega pogodbenega razmerja Zakona o dohodnini (ZDoh-2).

Višina urne postavke

Prvega marca letos je ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti najnižjo bruto urno postavko za opravljeno začasno ali občasno delo upokojencev uskladilo z novo višino minimalne plače. Postavka znaša 7,21 evra bruto (prej 6,92 evra), zaslužek pa je v koledarskem letu 2024 omejen na 10.781,07 evra bruto.

Omejitev števila ur občasnega in začasnega dela

Upokojenec lahko oddela največ 60 ur v koledarskem mesecu, pri čemer se neizkoriščene ure ne morejo prenesti v nov koledarski mesec, lahko pa se teh 60 ur opravi pri več delodajalcih. Največ trikrat v koledarskem letu lahko upokojenec opravi do 90 ur v koledarskem mesecu, pri čemer seštevek ur ne sme preseči 720 ur v koledarskem letu. Upokojenec, ki v posameznem koledarskem mesecu prekorači največje dovoljeno število ur ali v posameznem koledarskem letu zasluži več od dovoljenega, je lahko kaznovan z globo od 250 do 500 evrov.

Pravice in dolžnosti upokojencev

Pravice in dolžnosti upokojencev, ki prejemajo pokojnino, a se odločijo za dodatno delo, natančneje ureja Zakon o urejanju trga dela (ZUTD) v 27.a do 27.f členu ter Odredba o višini urne postavke za opravljeno začasno ali občasno delo upokojencev.

Obveznosti in omejitve delodajalcev

Delodajalec mora upokojencu najkasneje do 18. dne v naslednjem mesecu izplačati dohodek, voditi mora tudi dnevno evidenco prihoda in odhoda, števila dejansko opravljenih ur, plačevati dajatev v višini 25 odstotkov, obračunano na posebnem obračunu najpozneje na dan izplačila, prispevek za posebne primere zavarovanja po ZPIZ-2 (8,85 odstotka) in pavšalni prispevek za zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni. Upokojenca bremeni prispevek za zdravstveno zavarovanje po Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (6,36 odstotka).

Delodajalec mora upoštevati vse določbe delovnopravne zakonodaje, ki prepovedujejo diskriminacijo, spolno in drugo nadlegovanje ter trpinčenje na delovnem mestu, zahtevajo enako obravnavo glede na spol in starost, urejajo delovni čas, odmore, počitke in odškodninsko odgovornost, ter pravila o varnosti in zdravju pri delu. Za delodajalce veljajo tudi omejitve glede števila delavcev (glej tabelo spodaj). Te lahko presežejo nevladne organizacije, delujoče v javnem interesu, vendar ne za več kot dvakratnik ur opravljenega začasnega ali občasnega dela glede na število redno zaposlenih delavcev.