Kaj je ročno premeščanje bremen?
Ročno premeščanje bremen je vsako delovno opravilo, ki vključuje dvigovanje, prenašanje, spuščanje, potiskanje, vlečenje ali premikanje bremena s človeško silo in druga podobna dela, kot so podpiranje, držanje in ponavljajoči se gibi. Gre torej za fizično delo, ki preobremenjenim delavkam in delavcem povzroča mišično-kostna obolenja, obenem pa je tudi najpogostejši vzrok bolniških odsotnosti z dela in delovne invalidnosti. Fizično delo se sicer pojavlja v vseh gospodarskih in negospodarskih dejavnostih, točno premeščanje bremen pa je še posebej značilno za trgovino, saj je treba znotraj trgovske verige od proizvajalcev do kupcev vsak artikel, ki je naprodaj, velikokrat prijeti v roke in preložiti.
Potreba po novem predpisu
Strokovna služba ZSSS za varnost in zdravje pri delu je v preteklosti zelo pogosto prejemala klice na pomoč zaposlenih v trgovini, ki so tožili, da breme, ki ga mora trgovec prenesti v enem delovniku oziroma v delovnem tednu, postaja neznosno. V ZSSS pa smo v preteklem desetletju na ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) vedno znova zaman pošiljali pobude, da je treba zastareli Pravilnik o zagotavljanju varnosti in zdravja pri ročnem premeščanju bremen iz leta 2005 prenoviti. V prvi polovici leta 2021 sta zato ZSSS in Sindikat delavcev trgovine Slovenije (SDTS) združila moči za skupno kampanjo z naslovom »Tvoj sindikat zahteva omejitev ročnega premeščanja bremen«, da bi opozorila, da slovenski nacionalni predpis delavkam in delavcem zagotavlja manj učinkovito zaščito pred preobremenjenostjo kot predpisi v bolj razvitih državah EU.
Kampanja se je začela 14. junija 2021, in sicer s sočasnim lansiranjem spletne strani kampanje in sindikalnega predloga sprememb in dopolnitev zastarelega pravilnika. S konkretnim predlogom sprememb členov veljavnega pravilnika smo želeli ministrstvu za delo olajšati odločitev glede prenove pravilnika. Mesec dni po začetku kampanje je ministrstvo sporočilo, da skupaj z inšpektoratom za delo začenja postopek prenove pravilnika. Septembra 2021 je bil na seji posvetovalnega Sveta MDDSZ za varnost in zdravje pri delu predstavljen socialnim partnerjem ter stroki tehniške varnosti in medicini dela prvi predlog pravilnika.
Med pogajanji je sicer prišlo do radikalne spremembe zasnove predloga pravilnika, ko se je ministrstvo za delo odločilo, da bo s soglasjem nemškega Zveznega inštituta za varnost in zdravje pri delu (Bundesanstalt für Arbeitsschutz und Arbeitsmedizin – BAuA) novi pravilnik prioritetno temeljil na slovenskem prevodu nemške metode ključnih kazalnikov (MKK) za ocenjevanje tveganja pri ročnem premeščanju bremen. V letu 2023 je bilo v delovni skupini največ pogajanj glede recenzije prevoda v slovenščino in glede priprave dodatnih smernic za pravilno in celovito uporabo metode MKK. Na predlog ZSSS je bil marca 2023 v dveh trgovskih podjetjih in eni zdravstveni ustanovi za nego bolnikov opravljen pilotni preizkus metode MKK. Rezultati so bili dobri – pravilno uporabljena metoda MKK je bolje od prejšnjih metod ocenila tveganje, ali na posameznih delovnih mestih prihaja do preobremenitev in zakaj.
Imamo nov pravilnik
Pravilnik o zagotavljanju varnosti in zdravja delavcev pri ročnem premeščanju bremen je bil nato 2. avgusta 2023 tudi objavljen v uradnem listu. Velja od 17. avgusta 2023, njegova uporaba pa se bo začela 1. avgusta 2024. Do takrat je v uporabi še stari pravilnik o zagotavljanju varnosti in zdravja pri ročnem premeščanju bremen iz leta 2005. Seveda se novega pravilnika lahko veselijo ne le zaposleni v dejavnosti trgovine, ampak tudi fizični delavci in delavke v vseh drugih panogah. Približno leto dni dolgo prehodno obdobje do začetka njegove uporabe pa bo namenjeno usposabljanju o številnih novostih, ki jih prinaša. V tem letu bo po pričakovanju večina slovenskih delodajalcev na novo ocenila tveganje za nastanek mišično-kostnih obolenj in na novo določila preventivne ukrepe.
Zakaj prihaja do mišično-kostnih obolenj?
Vzroki zanje so večvrstni: ročno premeščanje bremen, ponavljajoči se gibi, na primer pri delu ob tekočem traku, pa tudi dolgotrajno sedeče delo, prisilna drža in podobno. Na delovnih mestih po Evropi sta v preteklih desetletjih vzporedno potekala dva procesa: vlaganje v več varnosti in zdravja pri delu in hkrati racionalizacija delovnih procesov v imenu višje produktivnosti. Z racionalizacijo so bili odpravljeni vsi nepotrebni gibi, da bi bil delovni čas čim bolje izkoriščen. S tem pa je zmanjkalo časa za drobne počitke, potrebne za celjenje mikro poškodb zaradi preobremenjevanja tkiva v mišicah ter sklepih delavk in delavcev. Nekega dne jih telo ne zmore več zaceliti in pojavijo se trajne okvare ter trajna bolečina.
Vzroki mišično-kostnih obolenj in z njimi povezane bolečine so okvare medvretenčne ploščice ter kronična obolenja hrbtenice, bolezni obsklepnih burz zaradi pritiska, preveliko obremenjevanje kit, kitnih ovojnic in mišičnih oziroma kitnih narastišč, okvare meniskusa kolena ter ohromitev živcev zaradi mehaničnega pritiska (sindrom zapestnega kanala). Najpogostejša med vsemi poklicnimi boleznimi mišično-skeletnega sistema so vsekakor obolenja hrbtenice, ki nastanejo zaradi ročnega premeščanja bremen, pripogibanja, prisilne drže in dolgotrajnega sedenja. Tako obolevajo predvsem delavke in delavci, katerih delo je fizično zahtevno in zahteva ponavljajoče se gibe, uporabo moči, prisilno držo telesa, statično mišično delo (na primer tudi medicinske sestre, delavci, ki delajo za računalnikom, zobozdravniki in kirurgi, trgovke za blagajnami ali v delikatesah in drugih prodajalnah, telefonisti ipd.).
K mišično-skeletnim boleznim hrbtenice sodijo bolezni, kot so denimo preobremenitve mišic, vezivnega (ligamentarnega) aparata, degenerativne spremembe in kronične poškodbe medvretenčne ploščice, vnetje in pritisk na živčne korenine. Vse imajo lahko akutni ali kronični potek. Prevladuje bolečina, ki sprva traja nekaj tednov. Drugih nepravilnosti v začetku bolezni ni najti. Tudi rentgenski posnetek hrbtenice največkrat nič ne pokaže. Nekompliciran akutni bolečinski sindrom se v 95 odstotkih ozdravi v šestih mesecih, a se v letu dni ponovi v 62 odstotkih in v dveh letih kar v 80 odstotkih primerov. Kronična mišična obolenja hrbtenice lahko vodijo do omejene delazmožnosti oziroma do invalidnosti. Bolečini v križu se je sicer pogosto mogoče izogniti, če pravilno delamo z bremeni.
Kako pogosta so mišično-kostna obolenja?
Povprečno trajanje bolniške odsotnosti z dela narašča s starostjo, ko se med drugim nabirajo tudi mišično-kostna obolenja. Do 44. leta starosti smo bolniško odsotni v povprečju 11 dni na leto. Po tej starosti pa 27 dni. Pri ženskah so bolezni mišično-skeletnega sistema in vezivnega tkiva najpogostejši vzrok bolniške odsotnosti z dela, pri moških pa drugi najpogostejši vzrok (za poškodbami in zastrupitvami). Leta 2021 smo bili zaradi tovrstnih diagnoz na bolniški daleč največkrat oziroma skupaj kar 3.8 milijona dni. Po podatkih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije pa so bile v letu 2022 najpogostejši razlogi ocene invalidnosti prav bolezni mišično-skeletnega sistema, in sicer gre za 28,7 odstotka vseh bolezenskih stanj. Največkrat sta bili II. in III. kategorija invalidnosti podani prav zaradi mišično-skeletnih bolezenskih stanj (zlasti III. kategorija invalidnosti), sledijo jim duševne in vedenjske motnje ter neoplazme.
Mišično-kostna obolenja so enako velik problem tudi drugod po državah Evropske unije. Ankete Evropske raziskave o delovnih razmerah (EWCS) so pokazale, da približno trije od petih delavcev v EU poročajo o težavah v zvezi s kostno-mišičnimi obolenji; od tistih delavcev, ki poročajo o z delom povezanih zdravstvenih težavah, pa jih kar 60 odstotkov opredeljuje mišično-kostna obolenja kot njihovo največjo težavo. Zato je v letih od 2020 do 2022 po vsej EU potekala kampanja »Naredimo breme lažje za zdrava delovna mesta«, katere cilj je bil ponuditi celovit pogled na vzroke ter ponuditi praktična orodja in rešitve za prevencijo.
Psihosocialni dejavniki tveganja
Evropska kampanja 2020–2022 pa je opozorila tudi, kako zelo je razvoj mišično-kostnih obolenj odvisen tudi od psihosocialnih dejavnikov tveganja na delovnih mestih. Čeprav so fizični dejavniki tveganja običajno glavni z delom povezani dejavnik, lahko psihosocialni dejavniki na delovnem mestu pomembno prispevajo k tveganju za nastanek kostno-mišičnih obolenj in poslabšanju že obstoječih težav.
Psihosocialni dejavniki, povezani s kostno-mišičnimi obolenji, so lahko:
- prevelike delovne obremenitve,
- nasprotujoče si zahteve in nejasna vloga,
- pomanjkanje sodelovanja pri sprejemanju odločitev, ki vplivajo na delavca, in pomanjkanje delavčevega vpliva na način opravljanja dela,
- slabo uvajane organizacijske spremembe,
- negotovost pri delu,
- neučinkovita komunikacija,
- pomanjkanje podpore vodstva ali sodelavcev,
- psihološko in spolno nadlegovanje, nasilje tretjih oseb,
- nizko zadovoljstvo pri delu.
Izpostavljenost neugodnim psihosocialnim dejavnikom povzroči fiziološke spremembe v telesu kot telesni odziv na stres. Dolgotrajni »stres« zato lahko privede do:
- hormonskih sprememb, kot je sproščanje kateholaminov ali kortikosteroidnih hormonov, ki imajo vlogo pri razvoju kostno-mišičnih obolenj,
- povečanega mišičnega tonusa (»napetosti«),
- sprememb/poslabšanja v telesnih mehanizmih obnove tkiva,
- povečanega zaznavanja bolečine.
Organizacijski ukrepi za preprečevanje mišično-kostnih obolenj pri ročnem premeščanju bremen
Glavni takšni organizacijski ukrepi so:
- izbira lažjih, manjših in bolj stabilnih bremen;
- naročanje materialov v manjših pakiranjih (npr. cement, lepila, barve ipd.);
- opremljenost bremena z navedbo teže ter morebitnimi ročicami za lažji prijem;
- preureditev skladišča v smislu preureditve vsebine polic z najtežjimi bremeni v višini med stegni in prsnim košem;
- zmanjšanje razdalj prenašanja bremen;
- odprava ponavljajočih se gibov;
- porivanje bremen namesto vlečenja;
- odprava dvigovanja težkih bremen s tal nad višino ramen;
- zmanjšanje obsega tistih del, ki zahtevajo pripogibanje, sključeno držo ter stegovanje vstran oziroma z rotacijo telesa;
- zagotovitev primernih oblačil in obutve;
- izbira osebne varovalne opreme, ki ne bo ovirala delavca oziroma delavke pri prenašanju težkih bremen;
- informiranje in usposabljanje delavcev za pravilno in varno delo s težkimi bremeni;
- priprava in uporaba internih predpisov;
- postavitev varnostnih znakov in opozoril;
- zaščita nosečnic ter delavk in delavcev s slabšimi fizičnimi sposobnostmi;
- timsko delo.
Ročno premeščanje bremen kot tematska številka Delavske enotnosti
Kaj prinaša novi pravilnik o zagotavljanju varnosti in zdravja delavcev pri ročnem premeščanju bremen, kako bo uveljavljen v praksi, kaj lahko od njega pričakujemo delavke ter delavci in podobno, bomo podrobno popisali tudi v tematski številki Delavske enotnosti z naslovom Ročno premeščanje bremen, ki jo je mogoče naročiti v spletni trgovini ZSSS oziroma na povezavi https://app.zsss.si/trgovina/
