Kaj je trpinčenje?
Trpinčenje ali s tujko mobing na delovnem mestu je vsako ponavljajoče se ali sistematično in dolgotrajno graje vredno ali očitno negativno, nehumano, neetično, žaljivo verbalno ali neverbalno dejanje ene ali več oseb na delovnem mestu ali v zvezi z delom, na vseh hierarhičnih ravneh in v vseh smereh. Usmerjeno je proti drugi osebi ali več osebam in povzroča socialno izključevanje ali ogroža psihično, fizično ali socialno zdravje in varnost ter ga žrtve razumejo kot zatiranje, poniževanje, ogrožanje ali žaljenje dostojanstva pri delu. Lahko gre za napade zoper izražanje in komuniciranje, napade, ki ogrožajo socialne stike ali/in osebni ugled žrtve, napade zoper kakovost delovnega mesta in napade zoper zdravje.
Kaj ni mobing?
To ni že vsak konflikt, niti to niso nujno nepravične in nepravilne odločitve nadrejenega, to ni izgorevanje, niti stres, niti nasilje v družini, zapomniti pa si kaže tudi to, da to ni enkratno dejanje ali občasna nedopustna ravnanja brez namena prizadeti posameznika ali skupino (POZOR: so pa ta dejanja skoraj vedno kršitev drugih delovnih obveznosti in pravic ali celo kazniva dejanja!). Mobing tudi ni nestrinjanje, niti konflikt z možnostjo pogovora in ne čustven izbruh jeze. Niti to ni diskriminacija v ožjem pomenu (je pa lahko ta izvor mobinga), niti spolno nasilje ali posilstvo (to je kaznivo dejanje!), še najmanj pa bi lahko rekli, da je mobing določanje pravil v skladu z organiziranjem dela.
Oblike trpinčenja
Nadlegovalec ali nadlegovalci se lahko na žrtev spravijo tudi zaradi njenega spola, spolne usmerjenosti, izobrazbe ali kakšne druge osebne okoliščine. Spolno nadlegovanje ima več obrazov, lahko je verbalno, neverbalno, fizično ali karierno.
Oblike mobinga so lahko bolj ali manj grobe oz. prefinjene. Največ, skoraj tri četrtine, ga izvajajo nadrejeni nad podrejenimi. Takšnemu mobingu rečemo navpični oz. vertikalni mobing (lahko poteka tudi od spodaj navzgor). Poznamo pa tudi horizontalni mobing oz. mobing med sodelavci, pa tudi zunanjega (stranke, partnerji, dobavitelji …) in e-mobing oz. podreditev osebe na osnovi poznavanja in upravljanja novih tehnologij in neprimernega komuniciranja med prejemniki e-sporočil.
Ozaveščanje in preprečevanje
Ozaveščanje o mobingu in sprejem ukrepov proti njemu sta v delovnem okolju pomembna zlasti zato, ker vsi oblik mobinga ne prepoznavajo in ne vidijo kot nesprejemljive. Zlasti zaradi stereotipov lahko mobing zamenjajo: z dinamičnim vodenjem, asertivnostjo, prepričanjem, da si je žrtev tako ravnanje »zaslužila«, ker sta »za to potrebna dva« ali ker je šibka in nesposobna, preobčutljiva, lovec na odškodnino, ima problem z avtoritetami ipd. Preprečevanje trpinčenja je zelo pomembno. Da bi to lahko storili učinkovito, moramo poznati njegove pojavne oblike. Ker so za sindikat predvsem pomembne strategije reševanja trpinčenja, se je nujno zavedati pomena komunikacije in pogovora. Zelo pomembne so ocene tveganja trpinčenja na ravni organizacije in preventivni ukrepi. V delovnem okolju naj velja ničelna toleranca do trpinčenja oziroma mobinga. Zdravi, strpni in spoštljivi delovni odnosi temeljijo na nenasilni komunikaciji.
Akt delodajalca
Sporazum oziroma dogovor o preprečevanju mobinga v podjetju je pomemben akt, ki ga je po zakonu dolžan sprejeti vsak delodajalec. Njegov cilj je tudi krepitev ozaveščenosti in prepoznavanja teh nedopustnih in škodljivih ravnanj. Z njim običajno podpisniki, na strani zaposlenih je to sindikat, svet delavcev ali/in zaupnik za varnost in zdravje pri delu, natančno opredelijo mobing, preventivno delovanje, formalne in neformalne postopke, ukrepe in sankcije v primeru mobinga pa tudi ob lažnem mobingu. V marsikateri družbi ali zavodu ustanovijo tudi mešane komisije za reševanje konkretnih pojavov. Čim bolj je tak akt določen in natančen, manj nejasnosti je! Organizacija, ki ima takšne akte, zaposlenim sporoča, da mobing priznava, se z njim sooča in ga je tudi pripravljena reševati.
Posledice so lahko hude
Konflikti, ki se ne razčiščujejo sproti, vodijo nemalokrat v sovražno razpoloženje, iskanje opravičljivih razlogov in dokazovanje moči, izločitev iz delovnega okolja. Nemalokrat v zadnji fazi takšnega ravnanja pride tudi do disciplinskih ukrepov (žrtev postane zaradi pritiskov problematična in svojega dela ne opravlja zbrano, zato dela napake!) in v skrajni fazi tudi do odpovedi delovnega razmerja (kar dve tretjini žrtev se odloči zapustiti delovno organizacijo!).
Ne čakajmo, ukrepajmo!
Mobing je težko dokazljiv. Najprej ga je treba prepoznati in ugotoviti, v kateri fazi je. Žal do zavedanja mobinga pogosto pride prepozno. Žrtve naj pišejo dnevnik dogajanja in natančno beležijo dejanja napadalca. Poiščejo naj psihološko podporo pri sodelavcih, prijateljih, družini in zunanjih strokovnjakih ter pravni nasvet. Naj ne čakajo in ukrepajo, odgovorno osebo delodajalca in delavskega predstavnika naj seznanijo z dogajanjem. Delodajalec se je dolžan na opozorilo odzvati v 15 dneh, če se ne, pokličemo inšpekcijo. Pomembna je korektna obravnava prijave, varovanje zasebnosti žrtve, povrnitev njenega ugleda in rehabilitacija, pa tudi ustrezne sankcije zoper napadalca.
Sodna praksa že obstaja
V Sloveniji se je že vzpostavila sodna praksa v zvezi s tožbami delavca proti delodajalcu, ki ga ni zaščitil pred trpinčenjem. Ni pa bila vsaka tožba uspešna. Sodišče pri razsojanju upošteva prepričljivost obtožb.
Zakonska prepoved nasilja, nadlegovanja in trpinčenja na delovnem mestu
Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1):
Določa, da mora delodajalec sprejeti ukrepe za preprečevanje, odpravljanje in obvladovanje primerov nasilja, trpinčenja, nadlegovanja in drugih oblik psihosocialnega tveganja na delovnih mestih, ki lahko ogrozijo zdravje delavcev. Določa globo od 2.000 do 40.000 evrov za prekršek delodajalca ter globo od 500 do 4.000 evrov za odgovorno osebo delodajalca, ki ne sprejme ukrepov za preprečevanje, odpravljanje in obvladovanje primerov nasilja, trpinčenja, nadlegovanja in drugih oblik psihosocialnega tveganja na delovnih mestih, ki lahko ogrozijo zdravje delavk in delavcev.
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1):
- člen prepoveduje spolno in drugo nadlegovanje. Spolno nadlegovanje je kakršna koli oblika neželenega verbalnega, neverbalnega ali fizičnega ravnanja ali vedenja spolne narave z učinkom ali namenom prizadeti dostojanstvo osebe, zlasti kadar gre za ustvarjanje zastraševalnega, sovražnega, ponižujočega, sramotilnega ali žaljivega okolja. Nadlegovanje je vsako neželeno vedenje, povezano s katero koli osebno okoliščino, z učinkom ali namenom prizadeti dostojanstvo osebe ali ustvariti zastraševalno, sovražno, ponižujoče, sramotilno ali žaljivo okolje. Spolno in drugo nadlegovanje se po določbah ZDR-1 šteje za diskriminacijo. Prepovedano je trpinčenje na delovnem mestu. Trpinčenje na delovnem mestu je vsako ponavljajoče se ali sistematično, graje vredno ali očitno negativno in žaljivo ravnanje ali vedenje, usmerjeno proti posameznim delavcem na delovnem mestu ali v zvezi z delom. ZDR-1 še določa, da delavec, ki je žrtev trpinčenja, ne sme biti izpostavljen neugodnim posledicam zaradi ukrepanja, ki ima za cilj uveljavitev prepovedi trpinčenja na delovnem mestu.
- člen določa, da je v primeru kršitve prepovedi diskriminacije ali trpinčenja na delovnem mestu delodajalec kandidatu oziroma delavcu odškodninsko odgovoren po splošnih pravilih civilnega prava. Kot nepremoženjska škoda, ki je nastala kandidatu ali delavcu, se štejejo tudi pretrpljene duševne bolečine zaradi neenake obravnave delavca oziroma diskriminatornega ravnanja delodajalca oziroma zaradi nezagotavljanja varstva pred spolnim ali drugim nadlegovanjem ali trpinčenjem na delovnem mestu. Pri odmeri višine denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo je treba upoštevati, da je ta učinkovita in sorazmerna s škodo, ki jo je utrpel kandidat oziroma delavec, in da odvrača delodajalca od ponovnih kršitev.
- člen določa, da je delodajalec dolžan zagotavljati takšno delovno okolje, v katerem noben delavec ne bo izpostavljen spolnemu in drugemu nadlegovanju ali trpinčenju s strani delodajalca, predpostavljenih ali sodelavcev. V ta namen mora delodajalec sprejeti ustrezne ukrepe za zaščito delavcev pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali pred trpinčenjem na delovnem mestu. O sprejetih ukrepih mora delodajalec pisno obvestiti delavce na pri delodajalcu običajen način (npr. na določenem oglasnem mestu v poslovnih prostorih delodajalca ali z uporabo informacijske tehnologije). Če delavec v primeru spora navaja dejstva, ki opravičujejo domnevo, da je delodajalec ravnal v nasprotju s prejšnjim odstavkom tega člena, je dokazno breme na strani delodajalca.
- člen določa, da delavec sme izredno odpovedati pogodbo o zaposlitvi, če mu delodajalec ni zagotovil varstva pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali trpinčenjem na delovnem mestu v skladu s 47. členom. Pred odpovedjo mora delodajalca pisno opomniti na izpolnitev obveznosti in o kršitvah pisno obvestiti inšpektorat za delo. Če delodajalec v roku treh delovnih dni po prejemu pisnega opomina ne izpolni svoje obveznosti iz delovnega razmerja oziroma ne odpravi kršitve, lahko delavec izredno odpove pogodbo o zaposlitvi v nadaljnjem 30-dnevnem roku. Delavec je v primeru odpovedi upravičen do odpravnine, določene za primer redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, in do odškodnine najmanj v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka.
Predpisane globe
- člen ZDR -1 določa globo od 3.000 do 20.000 evrov za delodajalca (za manjšega delodajalca od 1.500 do 8.000 evrov) ter globo od 450 do 2.000 evrov za odgovorno osebo delodajalca, ki krši prepoved spolnega in drugega nadlegovanja ter trpinčenja na delovnem mestu po 7. členu oziroma ne zagotavlja varstva pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali trpinčenjem v skladu s prvim odstavkom 47. člena tega zakona.
217.a člen določa globo od 1.500 do 4.000 evrov za delodajalca (globa je nižja za malega delodajalca in za delodajalca posameznika) ter globo od 150 do 1.000 evrov za odgovorno osebo delodajalca, ki ne obvesti delavcev o sprejetih ukrepih za zaščito delavcev pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali pred trpinčenjem na delovnem mestu.
In še
Jeseni 2022 smo v ZSSS pripravili e-priročnik o nadlegovanju in trpinčenju na delovnem mestu. Do njega lahko dostopate s klikom na spodnjo grafiko:
