Kaj je vajeništvo?

Slovenija je leta 2017 sprejela Zakon o vajeništvu (ZVaj), pri pripravi katerega je sodeloval tudi Sindikat Mladi plus. Vajeniški program so v šolah začeli kot pilotni projekt izvajati v šolskem letu 2017/18  z namenom, da bi povečali možnosti za zaposlitev mladih po koncu šolanja ter da bi privabili dijake v programe deficitarnih poklicev. Izvajanje vajeništva sicer spremlja Center za poklicno izobraževanje (CPI), ki skrbi za evalvacijo vajeniških programov, pripravlja pa tudi letna poročila izvajanja vajeništva pri delodajalcih. Gre za pomemben mehanizem, ki lahko mladim že v času izobraževanja pomaga pri nabiranju delovnih izkušenj.

Podlaga

Podlaga za izvajanje vajeniške oblike izobraževanja je zakon o vajeništvu, ki opredeljuje različne vloge in odgovornosti akterjev, vključenih v vajeništvo (zbornice, vajenci, podjetja, šole …), in temeljne pogoje za izvajanje vajeništva. Poleg tega na vajeniško obliko srednjega poklicnega izobraževanja vplivajo še nekateri drugi zakoni in podzakonski akti – denimo zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju, pravilnik o ocenjevanju znanja v srednji šoli, pravilnik o zaključnem izpitu. Dodatne strokovne usmeritve so opredeljene v dokumentih, kot so na primer Navodila za izvajanje vmesnih preizkusov in Priporočila za izvedbo zaključnega izpita v vajeniški obliki izobraževanja.

Nič novega

Poklicno izobraževanje v vajeniški obliki pri nas ni novost. Slovenija ima tradicijo vajeništva, vanj so bile vključene številne generacije vse do poznih sedemdesetih let 20. stoletja. Približno četrt stoletja pozneje, po osamosvojitvi, so poskusili vajeništvo ponovno uvesti po vzoru dualnega sistema poklicnega izobraževanja v Avstrije, Nemčiji in Švici, vendar neuspešno. Pozneje se je pojavila potreba po ponovnem zagonu sistema vajeništva.

Vajenci in vajenke

Vajenec oziroma vajenka je dijak oziroma dijakinja, ki se izobražuje po programu za pridobitev srednje poklicne izobrazbe v vajeniški obliki izobraževanja. Pri tem se najmanj 50 odstotkov izobraževalnega programa praktično usposablja z delom pri delodajalcu, najmanj 40 odstotkov izobraževalnega programa pa preživi pri pouku v šoli. Koliko obveznosti vajenec opravi pri delodajalcu in koliko v šoli, je odvisno od programa, po katerem se izobražuje. Pogoj za vpis v vajeniški sistem je dopolnjenih 15 let in soglasje staršev oziroma skrbnikov.

Vajeniška pogodba

Vajeniška pogodba opredeljuje pravice in dolžnosti vajenca in delodajalca ter določa pogoje, pod katerimi jo je mogoče prekiniti. Vajeniško pogodbo po zakonu o vajeništvu vajenec in delodajalec skleneta za verificirano vajeniško mesto. To pa je prilagojeno programu, po katerem se vajenec izobražuje in ga je potrdil tudi CPI. Dijaki, vpisani v šolsko obliko pouka, se lahko v času šolanja prepišejo v vajeniško obliko pouka, sicer pa pogodba, sklenjena v prvem letniku, velja za vsa tri leta šolanja po vajeniškem programu. Pogodba določa tudi višino vajeniške nagrade, ki jo vajenec prejme za opravljeno delo na vajeniškem mestu. Vsak delodajalec pa mora vajencu zagotoviti tudi mentorja. Mentorstvo je obvezno. Zakon o vajeništvu v 9.členu določa pogoje, pod katerimi zaposleni v podjetju, ki ima verificirana vajeniška mesta, lahko postanejo mentorji. V vajeniški pogodbi pa je določeno tudi, da so vajenci oziroma vajenke v času trajanja vajeništva zdravstveno zavarovani.

Odpoved vajeniške pogodbe

Vajeniško pogodbo lahko prekineta tako vajenec kot delodajalec. Odpoved pogodbe o vajeništvu mora biti pisna, pri čemer je treba odpoved vročiti osebno v prostorih podjetja ali po pošti v skladu s pravili pravdnega postopka o osebnem vročanju. O odpovedi je treba obvestiti tudi šolo in pristojno zbornico. Vajenec lahko pogodbo odpove kadar koli.

Delodajalec pa lahko odpove pogodbo:

• če je bila sklenjena na podlagi lažnih podatkov,
• če se vajenec brez opravičljivega razloga najmanj pet dni zaporedoma ne vrne na vajeniško učno mesto ali če večkrat krši obveznosti,
• če vajenec iz zdravstvenih razlogov ne more več opravljati usposabljanja,
• če je vajenec izključen iz šole,
• kadar v podjetju pride do izbrisa učnega mesta iz razvida učnih mest ali pride do uvedbe postopka za prenehanje delodajalca ali prisilne poravnave.

Nagrada

Vajeniški program, kot rečeno, predvideva mesečno nagrado. Od marca 2023 do vključno februarja 2024 ta za prvi letnik znaša 291,48 evra, za drugi letnik 349,78 evra in za tretji letnik 466,37 evra.

Varnost in zdravje pri delu

Vajeniška pogodba določa, da je predstavitev iz varnosti in zdravja pri delu obvezna za vse, ki opravljajo vajeništvo. Tako morajo biti vsi vajenci in vajenke ustrezno seznanjeni s preventivnimi ukrepi, s katerimi se lahko izognejo nesrečam na delovnem mestu, in ustreznimi ukrepi, ko do nesreče pride.

Drugi sodelujoči pri izvajanju vajeništva

Podjetja skupaj s šolami izpeljujejo izobraževalni program v vajeniški obliki; so izvajalci praktičnega usposabljanja z delom v podjetju. Da lahko izvajajo takšno izobraževanje, morajo imeti ustrezna učna mesta in ustrezno izobražen kader (mentorje), kar pristojna zbornica potrdi z verifikacijo vajeniškega učnega mesta. Šole za izvajanje vajeniške oblike izobraževanja oblikujejo ločene oddelke ali vajence vključujejo v šolske (kombinirane) oddelke. Pri izpeljavi izobraževalnega programa sodelujejo s podjetji. Zbornice (Gospodarska zbornica Slovenije in Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije) verificirajo učna mesta, registrirajo učne pogodbe, svetujejo podjetjem in šolam pri izvajanju vajeništva, izvajajo vmesne preizkuse. Center RS za poklicno izobraževanje pa skupaj z drugimi institucijami strokovno podpira izvajanje in razvoj vajeniške oblike izobraževanja.

Glavni dokumenti

Izobraževalni program je dokument, na podlagi katerega se izvaja izobraževanje za določen poklic. Katalog praktičnega usposabljanja je dokument, ki daje delodajalcu, vajencu in učiteljem informacijo o glavnih ciljih praktičnega usposabljanja z delom za posamezni izobraževalni program. Za vsakega vajenca oziroma vajenko posebej šola v sodelovanju s podjetjem in pristojno zbornico pripravi načrt izvajanja vajeništva, v katerem opredeli način sodelovanja med šolo in delodajalcem pri izvajanju izobraževanja v vajeniški obliki izobraževanja. V načrtu je zapisano, kako poteka razporeditev dni, ki jih vajenci preživijo v šoli in v podjetju. Vajenci so lahko nekaj dni na teden v šoli in nekaj dni v podjetju (ciklična oblika izobraževanja) ali pa so strnjeno nekaj mesecev v šoli in nato nekaj mesecev v podjetju (periodična oblika izobraževanja).

Ocenjevanje znanja

Poteka na podlagi načrta ocenjevanja znanja. V njem so načrtovane vse aktivnosti v zvezi z ugotavljanjem doseganja zastavljenih učnih ciljev in potekom ocenjevanja znanja. Pri ocenjevanju znanja vajenca se učitelji in mentorji osredotočajo na končne izide učenja, torej na izdelke in storitve, ki jih ocenijo z vidika doseganja učnih ciljev. Vajencu podelijo oceno, ki je običajno številčna (od 5 do 1), v nekaterih primernih pa tudi opisna (opravil/ni opravil). Pomembno je tudi vodenje vajeniškega dnevnika med usposabljanjem v podjetju, kar je vajenčeva obveznost. Obveznost mentorja pa je, da spremlja vodenje dnevnika. Dnevnik si vsako podjetje lahko oblikuje po svoje.

Vmesni preizkus

Gre za pogoj za dokončanje vajeniške oblike izobraževanja, ki ga organizira zbornica, praviloma ob zaključku drugega letnika. V okviru vmesnega preizkusa se preverjajo usposobljenost in znanje vajenca (vajenec oziroma vajenka pri tem ne dobi ocene) ter presoja, ali podjetje ustrezno izvaja praktično usposabljanje. Vmesni preizkus vodi nadzornik, ki ga določi pristojna zbornica, in poteka v delovnih prostorih.

Zaključni izpit

Opravljajo ga kandidati, ki so uspešno opravili vse obveznosti izobraževalnega programa v vseh letnikih. Sestavljen je iz izpita iz slovenščine (italijanščine oziroma madžarščine na narodno mešanem območju) in izdelka oziroma storitve z zagovorom. Izdelek oziroma storitev je izvedena v skladu z izpitnim katalogom in vključuje izkazovanje teoretičnih in praktičnih znanj ter se konča z zagovorom. Pri tem morajo kandidati izkazati doseganje učnih ciljev iz načrtovanja, izvedbe izdelka oziroma opravljanja storitve, vodenja dokumentacije in zagovora. Izpiti se ocenjujejo z ocenami od 2 do 5 in opisno oceno »ni opravil«.

Seznam

Seznam vajeniških programov za šolsko leto 2023/24, urejen po posameznih regijah, šolah (vključno z njihovimi spletnimi stranmi) in poklicih, je dostopen na tej povezavi.